Koronavirus: Predsedniki KS so se seznanili s stanjem v občini Tolmin

Po izredno visokih številkah okužb prejšnjega tedna, ki so bile očitna posledica druženja med prazniki, trend vsaj na Tolminskem ta teden kaže na umirjanje. Člani koordinacijske skupine civilne zaščite so se v četrtek zvečer v videokonferenčni obliki sešli s predsedniki krajevnih skupnosti. Beseda je tekla o epidemiološki situaciji v občini Tolmin, namen srečanja pa je bil seznanitev predsednikov KS s trenutnim stanjem ter izmenjava mnenj in vprašanj, ki se porajajo v lokalnih okoljih.

Vabilu se je odzvalo 12 od 23 krajevnih skupnosti, ki so se seznanili z delovanjem koordinacijske skupine, gibanjem okužb v občini v jesenskem in zimskem času, dejavnostjo Zdravstvenega doma Tolmin in stanjem v domovih za upokojence. Večji del pa je bil namenjen vprašanjem, ki se porajajo v krajevnih skupnostih in na katera so odgovarjali člani koordinacijske skupine CZ, del jih je nanizanih tudi tukaj.

Zakaj je prišlo v zadnjem času do tolikšnega porasta okužb?

Dr. Gaudencio Lucas Triep, ZD Tolmin: Večina okužb v januarju je bila posledica druženja med prazniki. Težava je, ker 80 odstotkov ljudi nima vidnih težav in virus prenaša naokoli ne da bi se zavedali. Tisti z zelo blagimi simptomi pa slednje pogosto pripisujejo prehladu in se za testiranje odločijo šele po nekaj dneh gibanja in širjenja virusa po okolici. Dejstvo je, da gre za zelo prenosljiv virus, ki se širi veliko bolj kot gripa. Pri slednji se ob druženju desetih ljudi od enega prenašalca praviloma okužita dva ali trije, pri COVID pa osem. Težava je tudi prevladujoča miselnost, da je okužba s COVID nevarna le za starostnike.

Kaj storiti, če smo seznanjeni, da okužena oseba, ki bi morala biti v karanteni, slednje ne upošteva in hodi naokoli?

Boris Zorko, PP Tolmin: Zakon o nalezljivih boleznih v teh primerih predpisuje sankcijo. V takih primerih je dolžnost in obveznost posameznika, da obvesti pristojne inštitucije, v tem primeru bodisi policijo ali zdravstveni inšpektoriat. Večja škoda je, če se takšne primere spregleda kot v primeru sporočanja pristojnim organom, ki lahko ukrepajo.

Šole v goriški regiji naj bi za zdaj ostale še naprej zaprte, govori pa se, da naj bi potem ti otroci šolanje podaljšali v šolske počitnice. Ali to drži oziroma kakšne so prave informacije?

Matjaž Kos, direktor občinske uprave Občine Tolmin: Do nas te informacije niso prišle. Pri nas na Tolminskem je že odprta osnovna šola s prilagojenim programom, z možnostjo podaljševanja šolskega leta v počitnice pa nismo seznanjeni. Nasprotno, v četrtkovih izjavah za javnost je ministrica zagotovila, da bodo ob vrnitvi otrok v šole proces poskusili speljati prijazno, da bodo v tem šolskem letu izvedli le eno ocenjevalno obdobje in da se ne bo začelo nemudoma ocenjevati znanja. Se pa podobno kot na nacionalni ravni tudi v naših vrtcih dviguje število otrok, v Tolminu jih je trenutno 45, na Mostu na Soči 35 in približno pet na dnevni ravni v Podbrdu.

Ima ZD Tolmin izdelan načrt spodbujanja posameznikov k cepljenju, ko bo to bolj dostopno širši populaciji?

Dr. Gaudencio Lucas Triep, ZD Tolmin: Podobno kot doslej bomo posameznike obveščali o možnostih in dostopnosti cepiva v lokalnem okolju tako preko kanalov sporočanja Zdravstvenega doma Tolmin kot Občine Tolmin ter lokalnih medijev, saj ocenjujemo, da imajo velik doseg prebivalstva. Veliko vlogo bodo tu odigrali tudi osebni zdravniki, saj oni svoje paciente najbolje poznajo. Kot direktor ZD Tolmin sem že spodbujal svoje sodelavce in zaposlene, doslej se jih je cepilo že prek 75 odstotkov, kar je visoka številka. Moteče je, ker v medijih in javnosti več prostora dobijo negativne zgodbe in ne pozitivne, torej zgodbe, ki se osredotočajo na razloge proti cepljenju in ne na razloge za cepljenje. Skoraj več se piše o posameznih primerih reakcije na cepljenje kot o res veliki večini, ki je nima. Prav tako se vse preveč javnih zgodb osredotoča le na starostnike, zato smo pred dnevi tudi razložili naše izkušnje, sam imam zadnje čase tudi veliko mlajših pacientov, ki so preboleli COVID in so se jim prvič v življenju pojavile težave z dihali, mišicami, živčevjem.  Zdi se mi, da so ljudje oglušeli od takšnih informacij, kot da jih ne bi želeli slišati. Mi nimamo težave s posredovanjem informacij, težava je, ali prebivalstvo želi te informacije slišati in sprejeti.

Kaj se ve o novem sevu?

Dr. Gaudencio Lucas Triep, ZD Tolmin: Trenutno imamo tri nove seve, o katerih se bolj glasno govori, a sevi so se pojavljali že v prvem valu epidemije, saj se virus ves čas razvija. Načeloma bi morali cepivo delovati za vse, saj je razvito za osnovni virus in ga mutacije v tem trenutku ne bi smele zaobiti. Je pa pri cepivih vedno tako, da se razvijajo in nadgrajujejo glede na razvoj virusa, enako je pri gripi, ki se ravno tako ves čas spreminja, celo še bolj.

Ali so kje dostopni podatki o izdanih karantenah?

Miha Vencelj, OŠ CZ: Podatki, ki jih prejemamo pri občinskem štabu civilne zaščite, so anonimni in iz njih mi ne moremo razbrati, kdo je okužen, saj še vedno velja zakon o varstvu osebnih podatkov. Kar je tudi prav, saj je bilo v prvem valu tudi precej primerov stigmatizacije tistih, ki so bili pozitivni.

Kako je z inšpekcijskimi nadzori na Tolminskem, se predvideva poostritev razmer pri poslovnih subjektih, ki delujejo?

Boris Zorko, PP Tolmin: Če pri policiji zaznamo kršitev ali dobimo prijavo, poostren nadzor izvedemo skupaj z zdravstveno inšpekcijo zdravstveno. Pri poslovnih subjektih, ki izdajajo blago, pa zdravstvena inšpekcija nadzor že ves čas redno izvaja, tudi na Tolminskem.