V Podbrdu s projektom Mrouce cajta obudili zgodbe preteklosti

Čez Podbrdo se v času globalizacije, sodobnih kanalov komuniciranja in turistične ekspanzije zapelje vse več radovednih obiskovalcev, kar je domačine spodbudilo k izpostavljanju naravne in obujanju kulturne dediščine, ki je v kraju in okolici ne manjka. S projektom Mrouce cajta so v dobrem letu pozabi iztrgali mnoge spomine in ustvarili produkte, ki bodo podlaga za nadaljni turistični razvoj kraja in nasploh celotne Baške grape.

Po lanski uspešni prijavi na razpis LAS Doline Soče so domačini zavihali rokave in začeli ustvarjati zgodbo, ki spomni, da ima kraj bogato zgodovino. Ne le po izgradnji bohinjske železnice, s katero so v začetku 20. stoletja po zaslugi Austroogrske dobili najdaljši železniški predor v Sloveniji in si odprli vrata proti Gorenjski, marveč tudi pred njo, saj je naselje nastalo v 16. stoletju. Interes so prepoznali domala vsi deležniki v kraju, V projektu, katerega vodilni partner je bila Občina Tolmin, se je povezalo kar pet različnih inštitucij (KTT Društvo Baška dediščina, KS Podbrdo, PD Podbrdo, TD Podbrdo in Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin), filmčki, zgodbe, zgibanka in razstave so tako rezultat večletne dejavnosti lokalnih društev in njihovega spremljanja kulturnega, turističnega in bivalnega utripa Podbrda. Ugotovili so, da je najmočnejši potencial Podbrda prav njegova dediščina, vsebine, ki so za to okolje značilne, posebne, drugačne in celo unikatne.

»V minulih letih so nas daljinske poti postavile na turistični zemljevid Evrope. Tematske poti pa so tiste, ki obiskovalcem več povedo o krajih, v katerih se zadržujejo, in dvigajo privlačnost lokalnega okolja ne le za turiste, ampak tudi za nas, domačine. Sodobnega turista vse bolj zanimajo prav dediščina in zgodbe, ki jih skrivajo posamezni kraji. Veseli me, da se v zadnjem času tudi Baška grapa turistično prebuja, da njeni prebivalci vidijo priložnosti, potem ko je prišlo v začetku tisočletja zaradi zaprtja tukajšnje tovarne do mnogih odhodov. Na tukajšnjo dediščino so vsi lahko zelo ponosni. Ob tem pa je zelo pomembno tudi to, da je projekt povezal vse pomembne deležnike v kraju, in verjamem, da se bo ta energija prenašala tudi v naslednje projekte,« je bil nad videnim navdušen tudi župan Občine Tolmin Uroš Brežan, ki se je udeležil predstavitve v Podbrdu.

V letu dni so čez Milpoh, vzhodno pobočje nad Podbrdom, speljali sprehajalno pot, ki obiskovalca dvigne nad naselje in mu ponudili prekrasen pogled na ozko jedro naselbine s prepoznavnim železniškim središčem v dnu doline ter na vršace okoliških planin, ki se kot pahljača razprostirajo okoli miniaturne »grape«. Poskrbeli so za počivališče in osvežitev po poti, obnovili infrastrukturo na otroškem igrišču in z novima klopcama, počivalnikoma, igrali ter senikom knjig ustvarili nov medgeneracijski prostor. Spisali in natisnili so letak o Bohinjski progi in F.V. Lusser in o projektu Mrouce cajta, pripravili plakat Mrouce cajta, brošuro in letak o Rapalski meji, ki je za seboj pustila izredno ohranjene ostanke po celotni okolici, letak o TVI Bača Podbrdo in trganko Podbrdo. Posneli so predstavitveni video Sprehod skozi Podbrdo in pripravili številne turistične table. Obenem pa so si v okviru projekta zagotovili tudi opremo za prireditve v prihodnosti, stojnice, stojalo, projektor …

Ker je trenutno Podbrdo zaradi celovite prenove kanalizacijske, vodovodne in cestne infrastrukture še veliko gradbišče, je del vsebin našel začasni dom na drugi lokaciji. Vsebine, s katerimi sta se PD in TD Podbrdo poklonila zgodovini gorskega teka v kraju, bodo tako skupaj s sliko gorskega tekača priznane slikarke Stanke Golob po zaključku del premaknili na kozolec na Kacenpohu. Prav tako bodo šele tedaj po kraju postavili tudi številne panoramske in pripovedne table, ki bodo obiskovalce usmerjale in jim pričale o bogati zgodovini kraja in okolice. Septembra bodo predstavili še premično razstavo o bivši TVI Bača Podbrdo in dokumentarni film Niti in vozli spomina – neminljiva industrijska dediščina, medtem ko je kar 110 strani debelo knjigo Kejzna karta me pisej že mogoče prelistati.

»V knjigo smo pokušali zamesiti mrouce cajta, ki so se drobile v Podbrdu v njegovi 500-letni zgodovini. Morda vam bodo ob prebiranju razburkale spomine, morda zdramile radovednost ali pa ugodje in celo veselje nad bero, za katero vemo, da zakljca ni natresla do vrha. A tolažimo se, da ta zakljc nima dna in vsakega od nas nagovarja k iskanju doslej še nepobranih mrouc. Verjemite, polno je raztresenih po Podbrdu,« je povedala Olga Zgaga, avtorica knjige. Projekt Mrouce cajta, katerega koordinatorka in gonilna sila je bila Alenka Zgaga, je bil sicer pridobljen na razpisu LAS Dolina Soče. Delno je financiran iz Evropske unije iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz proračuna Republike Slovenije.  Vodilni partner projekta je bila Občina Tolmin s partnerji projekta KTT Društvom Baška dediščina, Krajevno skupnostjo Podbrdo, Planinskim društvom Podbrdo, Turističnim društvom Podbrdo in Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin. Sprehajalna pot čez Milpoh pa se je delno financirala tudi iz projekta »Urejanje javnih poti« sofinancerjev Krajevne skupnosti Podbrdo in Občine Tolmin.

 Oglejte si video Sprehod skozi Podbrdo.

Tanja Volarič Karlo, odnosi z javnostmi