Univerzalno sporočilo Javorce je aktualno tudi danes

Ob letošnji 100. obletnici konca prve svetovne vojne je Občina Tolmin 10. oktobra v Javorci pripravila spominski dogodek, na katerem so imeli glavno besedo mladi, ki bodo – tudi na podlagi izkušenj naših prednikov – oblikovali prihodnost te družbe. K sodelovanju v razpravi o veliki vojni in takratni vlogi Javorce ter o njeni današnji sporočilnosti so povabili vse šole na območju občine, poleg devetošolcev OŠ Franceta Bevka Tolmin in OŠ Dušana Muniha Most na Soči ter dijakov Gimnazije Tolmin, ki so se na razpravo pripravljali pod vodstvom mentoric Denise Šuler Rutar in Vesne Taljat, pa sta strokovni pogled v razpravi prispevala tolminski župnik Damijan Bajec in direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar, tudi avtorica monografije in razstave o spominski cerkvici v Javorci. Dogodek Kraj evropskega spomina – 100 let kasneje je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, sodelujoče pa je uvodoma nagovoril župan Uroš Brežan: »Pred sto leti so bile razmere pri nas zelo drugačne kot danes. Zgodovina naj bi bila učiteljica življenja, a če se ozremo nazaj, to ne drži vedno. Zato se je dobro zavedati, kaj se je dogajalo v preteklosti, in vedeti, občutiti, kaj se dogaja danes. Zavedati se moramo, da so dejanja, odločitve, ki jih sprejemamo danes, seme za tisto, kar se bo dogajalo v naši prihodnosti, ki jo ustvarjamo sami.«

Mladi razpravljavci – Zarja Vitez, Anton Kovačič in Vid Eržen z OŠ Most na Soči, Živa Obolnar, Timotej Herman in Žiga Makovec z OŠ Tolmin ter Eva Zarli, Jon Pentek, Jure Manfreda, Vitan Bor Gorjan, Tadej Rovšček in Domen Uršič z Gimnazije Tolmin – so se izkazali kot natančni poznavalci Javorce kot kraja sobivanja različnih narodov, kultur in veroizpovedi začasa prve svetovne vojne, secesijskega umetniškega sloga cerkvice in njenega univerzalnega sporočila. Razpravljavci so nazadnje potegnili še vzporednice s sedanjostjo in predstavili svoje poglede na aktualne razmere v Evropi in svetu. Javorca, ki ji je Evropska komisija decembra lani podelila prestižni znak evropske dediščine, namreč poleg spomina predstavlja tudi opomin na nesmiselnost vojnih spopadov, ki jim tudi po sto letih še vedno ni videti konca. Kljub različnim mnenjem so med mladimi prevladovali empatija do množice beguncev in tudi ekonomskih migrantov ter želje in pozivi k pomoči in reševanju situacije s strani mednarodne skupnosti.