Veliki tolminski punt

Poleg zgodovinskega orisa Tolminskega z naslovom Tolminska med kameno dobo in današnjostjo, ki sta ga pripravila direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar in kustos arheolog Tolminskega muzeja Miha Mlinar, so na tem mestu predstavljeni tudi nekateri zgodovinski dogodki, ki imajo za občino poseben pomen; dogodki so se odvijali v mesecu maju, zato občina Tolmin svoj praznik praznuje 31. maja.

Zgodovinski dogodki, za občino posebnega pomena, so:

• veliki tolminski punt
  
• narodni tabor
  
• aktivnosti TIGR-a
  
• ustanovitev Gregorčičeve brigade
  
• osvoboditev mesta Tolmin
  
• prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine.

veliki tolminski punt

»Kaj je?« gastaldo v Gradu v mizo bije
in zbira hlapce, žbire in vratarje.
»Na Kozlov rob! Na davkarja! Sleparje!
Pijavke! Pse! Galjote!« ljudstvo vpije.

(Alojz Gradnik, Punt)

Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem (gospostva Devin, Novi grad, Socerb) so se upirali novim državnim davkom (davek na meso in vino). Kmetje na Tolminskem so bili že dalj časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico 27. marca 1713. Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Ta pohod je sprožil vrsto uporov: na Čepovanskem, v Brdih, upirati so se začeli Brkinci, idrijski rudarji, Žirovci ter kmetje v rihemberšem, štanjelskem in svetokriškem gospostvu. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu – oblast je upor nasilno zatrla. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt – usmrčeni so bili na Travniku v Gorici 20., 21. in 23. aprila 1714. (Enciklopedija Slovenije)

O velikem tolminskem puntu je pisal tudi Janez Dolenc, slavist in zbiralec tolminske slovstvene folklore. V dunajskem Dvornem in graškem Deželnem arhivu je leta 1992 raziskoval življenje in delo slavista Gregorja Kreka. Vzporedno s to raziskavo je pregledal tudi vse fascikle o velikem tolminskem puntu. Istega leta, ko se je pripravljalo odkritje plošče tolminskim puntarjem na Travniku v Gorici, je goriški domoznanec Luciano Spangher zapisal, »da je vse skupaj izmišljotina piscev, kot sta Pregelj in Bevk; sicer pa naj bi šlo le za peščico hudodelcev«. (Nove ugotovitve o zgodovinski resničnosti Pregljevega romana Tolminci. V: M. Dolgan (Ur.), Ivan Pregelj (str. 89–96). Ljubljana: Nova revija) Zato je Janez Dolenc zopet odšel na Dunaj in po natančnejšem pregledu fasciklov v dunajskem arhivu našel napol prečrtan dokument z dne 23. aprila 1714: poročilo cesarju Karlu VI. o pravkar opravljeni eksekuciji z navedbo imen in kazni. Do tega trenutka je bilo znano samo število usmrčenih voditeljev, ne pa tudi imena le-teh.