Nahajate se:
Geografska predstavitev občine Tolmin
Geografska predstavitev občine Tolmin
Tolminsko je prostor, kjer se srečujejo Alpe, predalpsko hribovje in kraški svet. Razgibana pokrajina, bogastvo voda, obsežni gozdovi in raznolike naravne danosti dajejo občini Tolmin prepoznavno podobo.
Občina v številkah:
- 382,3 km² površine
- 72 naselij
- 150 m – najnižja točka, izliv Vogrščka v Sočo
- 2.085 m – najvišja točka, Tolminski Kuk
Med Alpami in Krasom
Občina Tolmin leži v spodnjem delu Zgornjega Posočja. Na severu sega v svet Julijskih Alp, na vzhodu in jugu pa se približuje predalpskemu in kraškemu svetu Banjške ter Trnovske planote. Na zahodu meji na Italijo. Pokrajina je izjemno raznolika. Območje občine Tolmin zajema Šentviško planoto, Baško dolino, dolino spodnje Idrijce, dolino Tolminke, Tolminsko kotlinico ter obsežen svet hribovja in gora. Posebnost Tolminskega je stik različnih pokrajinskih enot in reliefnih oblik, ki so se oblikovale skozi milijone let.
Razgiban relief
Najnižji deli občine ležijo približno 150 metrov nad morjem, najvišja točka pa je Tolminski Kuk, ki doseže 2.085 metrov. Na razmeroma majhnem območju se tako srečujejo globoke rečne doline, položnejše planote, gozdnata pobočja in visokogorski svet. Današnjo podobo pokrajine so oblikovali predvsem reke, ledeniki, kraški procesi, veter in zmrzal. Zaradi njihovega skupnega delovanja se na Tolminskem prepletajo rečni, ledeniški in kraški relief. Posebej pomembna je Tolminska kotlinica, ki jo je v preteklosti preoblikoval Soški ledenik skupaj z ledenikom iz doline Tolminke. Poznejše delovanje rek je ustvarilo značilne vršaje, terase in ravnine, ki danes predstavljajo pomemben del poseljenega in obdelanega sveta.
Svet kraških jam
Kraški svet je pomemben del naravne dediščine občine. Kraške oblike se pojavljajo predvsem na Banjški in Trnovski planoti, ob Idrijci in Bači ter v visokogorju Tolminskih gora. Pod površjem se skriva številno in raznoliko jamsko bogastvo. Med najbolj znanimi je Zadlaška oziroma Dantejeva jama, v visokogorju Tolminskega Migovca pa so razviti obsežni jamski sistemi. Kraške jame, brezna in druge podzemne oblike pričajo o dolgotrajnem delovanju vode in drugih naravnih procesov.
Dežela bogatih voda
Voda je ena najizrazitejših značilnosti Tolminskega. Osrednjo vodno žilo predstavlja Soča, ki ji na območju občine pritoki prinašajo vode iz okoliških dolin in hribov. Med najpomembnejšimi vodotoki so še Tolminka, Idrijca, Bača in Trebušica. Zaradi strmega reliefa in velike količine padavin imajo reke pogosto hudourniški značaj. Vodostaji se lahko hitro spreminjajo, ob močnejših padavinah pa lahko pride tudi do poplav. Reke niso oblikovale le reliefa, temveč so skozi stoletja pomembno vplivale tudi na poselitev, gospodarstvo in način življenja prebivalcev.
Podnebje na stičišču vplivov
Tudi podnebje je raznoliko. Na območju Soške doline se čuti submediteranski vpliv, medtem ko je vzhodni del občine bolj pod vplivom zmerno celinskega podnebja. Za Tolminsko so značilne obilne padavine – letno jih pade več kot 2.300 milimetrov. Največ jih je jeseni, drugi padavinski višek pa nastopi spomladi oziroma v začetku poletja. Zaradi razgibanega reliefa se pojavljajo tudi lokalne podnebne posebnosti, med drugim temperaturne inverzije v Tolminski kotlinici.
Gozdovi in rastje
Gozd je pomemben element krajinske podobe občine Tolmin. Pobočja so večinoma porasla z gozdom, katerega sestava se spreminja glede na nadmorsko višino, osončenost in podnebne razmere. Med značilnimi drevesnimi vrstami so bukev, beli gaber, veliki jesen, smreka, gorski javor in macesen. Opuščanje kmetijske rabe je v zadnjih desetletjih povzročilo tudi postopno zaraščanje nekdanjih travnikov, pašnikov in njiv.
Poselitev skozi stoletja
Tolminsko je bilo poseljeno že v prazgodovini. Pomembne arheološke najdbe na območju Tolmina in Mosta na Soči pričajo o razviti poselitvi že v času svetolucijske halštatske kulture. Naravne danosti so pomembno vplivale na razporeditev naselij. V dolinah in kotlinah so nastala večja naselja, medtem ko so za hribovita območja značilne razložene vasi, zaselki in manjše skupnosti. Danes je na območju občine Tolmin 72 naselij.
Kmetijstvo, industrija in turizem
Naravne razmere so tradicionalno narekovale predvsem razvoj živinoreje in planinskega pašništva. Prav slednje je povezano z eno najbolj prepoznavnih lokalnih posebnosti – tradicionalno proizvodnjo planinskega sira. Pomemben naravni vir so bili tudi gozdovi. Po drugi svetovni vojni se je razvila industrija, predvsem elektro in lesna, pomembni pa so tudi gradbeništvo in obrt. Danes ima vse pomembnejšo vlogo turizem, ki temelji na izjemni naravni in kulturni dediščini območja. Gore, reke, soteske, kraški pojavi, gozdovi in bogata zgodovina ustvarjajo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, odkrivanje naravne in kulturne dediščine ter doživljanje edinstvene pokrajine.«
Povzeto po geografski predstavitvi Tolminskega, ki jo je pripravil prof. geografije Radovan Lipušček.
Dokumenti, priloge
Klikni tukaj za prikaz prilog




