Ministrico Pivčevo seznanili s težavami pri razvoju podeželja

Ohranjanje življenja v visokoležečih krajih in zagotovitev ugodnejših razmer za razvoj gorskega kmetijstva sta bili eni od osrednjih tem pogovorov med ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandro Pivec, in predstavniki različnih lokalnih inštitucij ob njenem delovnem obisku v Tolminu. Obenem pa so se pogovori vrteli tudi okoli naslednje finančne perspektive, v kateri izhodišča za razvoj podeželja v zahodnem delu države niso ugodna.

Ministrica je ob tokratnem obisku dobila vpogled v številne težave in izzive, s katerimi se soočajo kmetje, lokalni pridelovalci, pa tudi gozdarji, lovci in ribiči. Niko Maver in Franci Žbogar iz KZ Tolmin ter Anka Lipušček Miklavič iz kobariške Mlekarne Planika so poudarili potrebo posebnega statusa gorskih vasi, kjer je prebivalstvu kmetovanje zaradi zahtevnih terenov močno oteženo. Potreben bi bil razmislek v smeri dodatnih subvencij, boljših izhodišč pri prijavljanju na posamezne državne razpise, drugačnih kriterijev pri gradnji, plodnejšega dialoga s TNP v smislu olajšanja življenja lokalnemu prebivalstvu s prožnejšimi pravili, postavitev kriterijev pri sobivanju z velikimi zvermi, pa tudi boljših telekomunikacijskih povezav, ki bi tudi tistim, ki ne kmetujejo, omogočale delo od doma in s tem obstanek v visokogorskih zaselkih. Lipušček Miklavičeva je posebej izpostavila tudi možnost razglasitve Posočja za ekološko regijo, saj večina kmetov in pridelovalcev strogih kriterijev države niti ne more izpolniti, četudi so izdelki s tega področja med najbolj kakovostnimi in ekološkimi.

»Lani smo ustanovili posebno skupino, ki deluje kot posvetovalno telo ministrice in ga sestavljajo člani različnih hribovskih območij Slovenije. Od njih pričakujem pripravo stališč do ukrepov za prihodnjo finančno perspektivo, ki bi bili veliko bolj usmerjeni v podporo hribovskim in gorskim kmetijam,« jim je pojasnila ministrica dr. Aleksandra Pivec in obenem z obžalovanjem ugotovila, da od lani na državni ravni ni bilo premikov pri iskanju rešitev za težave, ki jih povzročajo velike zveri. Prav tako je izrazila podporo ideji o razglasitvi Posočja za ekološko cono ter pozvala k pripravi utemeljenega predloga, na katerem bi država lahko gradila nadaljno strategijo.

Zavedajoč se, da se Posočju zaradi umestitve v zahodno kohezijsko regijo v naslednji finančni perspektivi obeta močno zmanjšanje sredstev za področje razvoja podeželja, je kot možnost omenila tudi dodelitev posebnega statusa Posočju. Je pa župan Občine Tolmin Uroš Brežan pojasnil, da se na državni ravni trenutno razmišlja o tem, da bi izpad finančnih sredstev za manj razvita področja zahodne regije pokrili iz sklada za sanacijo posledic koronavirusa, za katere Slovenija od Evropske unije pričakuje okoli 5 milijard evrov.

Delovanje LAS Dolina Soče v zadnjih letih in niz pobud za prihodnost je ministrici predstavil tudi direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor, direktor Javnega zavoda za turizem doline Soče Janko Humar pa ji je postregel z nazornimi številkami, ki kažejo, da se redki odločajo za kmetijsko dejavnost v kombinaciji s turizmom – tudi zaradi zahtevnih razmer za delo in majhnih spodbud. Navzlic letno eksponentni rasti obiskovalcev v zadnjih petih letih ni nastala nobena nova turistična kmetija, aktivnih je le deset, ki ne morejo zadovoljiti vsega povpraševanja po tovrstni ponudbi. Po njegovi oceni je v Posočju prostora za vsaj 100 takšnih ponudnikov.

Zaradi koronavirusa je letošnje leto na področju turizma sicer specifično, posledice čutijo tudi ribiči, ki mesečni izpad prihodkov ocenjujejo na dobrih 45 tisoč evrov, kar je hud udarec za Ribiško družino Tolmin s skoraj desetimi zaposlenimi, ki ima v lasti podjetje Faronika d.o.o. Sicer pa se je ministrica, ki se je v Tolminu sestala tudi s predstavniki območne organizacije Desus in na pobudo župana Uroša Brežana obiskala turistično kmetijo pri Kafolu, tokrat seznanila tudi s stanjem doma za upokojence Podbrdo in z oceno njegove direktorice Ines Krajnik, da se bo v prihodnje v Posočju pokazala izjemno velika potreba po dodatnih posteljah. In prav na tem področju se kot ena od možnih novih rešitev za še aktivne starostnike ponuja ideja socialnega varstva na kmetijah kot oblika dopolnile dejavnosti.

Več tudi v video posnetku.

Tanja Volarič Karlo, odnosi z javnostmi