Rimski podeželski dvorec v Zatolminu?

Kot smo že poročali, so pri širitvi lokalne ceste med Zatolminom in Tolminskimi koriti naleteli na arheološko najdišče iz rimske dobe. Vodenje arheoloških raziskav je prevzel Tolminski muzej, o pomenu odkritij in z njimi povezanih aktivnostih pa smo se pogovarjali s tamkajšnjim arheologom Miho Mlinarjem.


So vas odkritja iz obdobja Rimljanov na tem mestu presenetila?
Tolminska kotlina začasa Rimljanov ni bila zelo obljudena. Znani so nam naselbinski ostanki z najdišča Selce s strateško lego nad cerkvijo sv. Petra nad Zatolminom, a ta domnevna naselbina še ni bila arheološko pregledana. Najbližje večje naselje iz te dobe je bilo raziskano na Mostu na Soči. Večja poselitev v Tolminski kotlini je bila v starejši železni dobi, kar nam dokazuje tudi v 60. letih prejšnjega stoletja odkrito grobišče pod Kozlovim robom. Do sedaj pomembnejših rimskodobnih ostalin na tem območju torej nismo imeli. Po nekaj odkritih črepinjah, živalskih kosteh in opeki v Zatolminu je bilo razvidno, da gre za doslej neznano rimsko najdišče, ki leži ob vznožju grička s pomenljivim imenom Kaštelute. Poimenovanje nas napeljuje na možnost obstoja arheološkega najdišča v bližini, obenem pa je lokacija zanimiva, ker leži prav na zadnji izravnavi pred vstopom v hribovit predel v smeri proti Bohinju.

Kako ste se po prvih odkritjih lotili del?
Po smernicah novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in s finančno pomočjo Občine Tolmin smo najprej arheološko očistili vidne gradbene profile, v katerih smo zasledili arheološke plasti, ter izvedli arheološko dokumentiranje ob gradnji. Na travniku nad cesto v dimenzijah 30 m × 30 m je dr. Branko Mušič opravil geofizikalne raziskave zemljišča in ugotovil, da so na velikem delu tega travnika pod zemljo ostaline zidov stavb. V nadaljevanju arheoloških raziskav smo v neposredni bližini današnje ceste in znotraj trase načrtovane širitve odkrili še dva prečna zidova, zaradi katerih smo pridobili dodatno soglasje za detajlnejši izkop na površini približno 30 m2. Tega je bilo treba izvesti, ker ni bilo mogoče prestaviti trase ceste.

In kaj so prinesla ta izkopavanja?
Med omenjenima prečnima zidovoma smo odkrili značilne naselbinske najdbe. Odkrili smo hodno površino stavbe z dvema domnevnima ognjiščema ter odlomki kuhinjskega posodja, ki so ga verjetno uporabljali v 1. ali 2. stoletju. Razlaga najdišča zaenkrat ostaja še vprašanje. Ne vemo, ali gre za eno večjo stavbo z gospodarskimi objekti, torej nekakšen podeželski dvorec, ali so to ostaline zaselka oziroma manjše vasi.

Kaj vas čaka v prihodnje?
V nadaljevanju bomo morali analizirati odkrite najdbe, ki bodo najdišče natančnejše časovno umestile. Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da so bile rimske bronaste fibule odkrite že nad omenjeno cerkvico sv. Petra nad Zatolminom. Pri teh drobnih najdbah gre predvsem za predmete iz 4. stoletja, kar morda kaže na to, da je bila v času pozne antike na tem prostoru manjša civilna ali vojaška naselbina, morda samo pribežališče, o čemer nam pripoveduje tudi legenda, vezana na ta prostor.

Kaj pravi ta legenda?
Po ustnem izročilu, ki ga je iz pozabe potegnila Helena Čujec Stres, so bile Selce prostor, kamor so se pred prihajajočimi Slovani zatekli staroselci in si tu ustvarili svoje selišče. Gre za res posrečeno materializacijo ustnega izročila.

Kakšna je po vaši oceni pomembnost odkritja v Zatolminu?
To je zelo pomembno odkritje, na katerega pa lahko gledamo večplastno. Zagotovo je to najdišče v rimskem času obvladovalo Tolminsko kotlino. Po drugi strani pa je ravno na tem mestu vhodna točka v turistično znamenitost Tolminska korita, ki so jo zagotovo občudovali že pradavni prebivalci Tolminske. Zato bi bilo po mojem mnenju dobro razmišljati, da v prihodnosti ta dejstva povežemo v smiselno celoto, pri čemer bosta potrebni predvsem pozitivna usmerjenost in podpora domačinov. Če bo lokalna skupnost v tem prepoznala dodani turistični potencial tega prostora, bo treba zagotoviti več let, pa tudi potrebna finančna sredstva za ustrezno ureditev najdišča.