Prejemniki nagrad in priznanj leta 2016

Na 14. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (14. 4. 2016) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Silvester Gaberšček (častni občan)
Žarko Rovšček (plaketa)
Petra Kovačič (priznanje)
Narčiza Vogrič (priznanje)
Društvo Baška dediščina (zahvala)
Kulturno društvo Komorni zbor Musica Viva (zahvala)
Prostovoljno gasilsko društvo Podbrdo (zahvala)

Obrazložitve:Silvester Gaberšček – naziv častni občan Občine Tolmin za dolgoletno delo in skrb pri ohranjanju kulturne dediščine ter angažiranost in nesebično strokovno pomoč pri popotresni obnovi profane in sakralne arhitekture, ki ima trajen pomen za občino Tolmin, njeno kulturno in turistično prepoznavnost

Silvester Gaberšček, rojen 1. januarja 1952, živi in dela v Ljubljani vendar je po rodu in srcu ''Tolminc'', ki se redno vrača v Tolmin. Osnovno šolo in Gimnazijo je obiskoval v Tolminu, študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1977 diplomiral iz etnologije in sociologije, nato eno leto specializiral kulturno antropologijo na Fakulteti za politične vede v Firencah pri prof. dr. C. T. Altanu. Vrsto let je delal kot konservator-etnolog na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, od julija 1992 pa je zaposlen na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani, najprej kot svetovalec za kulturno dediščino, nato se je posvetil stavbni dediščini in postavitvi mreže slovenskih muzejev na prostem.

Na Ministrstvu za kulturo kot državni sekretar sooblikuje slovensko kulturo in ob tem močno vpliva tudi na kulturno dogajanje na Tolminskem. Trenutno je vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Sodeloval je pri obnovi muzeja in drugih kulturnih ustanov, na njegovo pobudo so bili postavljeni številni spomeniki tolminskim kulturnikom in organizirana številna znanstvena srečanja in razstave. Svojo nesebično strokovno pomoč pa razdaja tudi v zamejstvu.

Z osebnim prizadevanjem, strokovnostjo in odgovornostjo je veliko prispeval k temu, da je Tolminski muzej aprila 2000 po dobrih 42. letih ponovno postal samostojni zavod, ki deluje na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Je soavtor stalne razstave Tolminskega muzeja v Coroninijevi graščini v Tolminu in avtor razstave Sakralna umetnost v Posočju, ki je tudi sestavni del stalne razstave v Tolminskem muzeju ter sodeluje pri pridobivanju eksponatov in dokumentarnega gradiva za Tolminski muzej.

Bil je skrbnik in vodja celovite popotresne obnove pri spominski cerkvici sv. Duha v Javorci, skrbnik in usklajevalec konservatorsko restavratorskih posegov pri popotresni obnovi številnih cerkva na tolminskem; pokopališke cerkve sv. Urha v Tolminu, romarske cerkve Marijinega imena na Mengorah, župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Tolminu in sv. Lucije na Mostu na Soči ter številnih podružničnih cerkva (v Zatolminu, na Volarjih, na Ljubinju in drugje v Posočju).

Za svoje delo, družbeno angažiranost in aktivnost je Silvester Gabršček doslej že prejel številna strokovna napredovanja in odlikovanja: leta 1993 naziv samostojni konservator, leta 1997 priznanje občine Tolmin, v letu 2004 je postal konservatorski svetovalec in bil prejemnik naziva Vitez božjega groba v Jeruzalemu. Leta 2005 je prejel plaketo občine Kobarid, od leta 2008 je častni član Kobariškega muzeja, pred letom dni pa je pridobil tudi naziv konservatorski svetnik. Občinski svet Občine Tolmin peti naziv častni občan Občine Tolmin podeljuje Silvestru Gabrščku.

Žarko Rovšček – plaketa Občine Tolmin za pomembne uspehe na področju planinstva in publicistike, s katerimi prispeva k ugledu občine Tolmin

Žarko Rovšček je že kot dijak postal član upravnega odbora Planinskega društva Tolmin, v gimnaziji ga je za gore navdušil ljubitelj gora profesor Hinko Uršič. Še preden je zaključil študij veterine v Ljubljani se je ponovno vključil v delo upravnega odbora planinskega društva v Tolminu. 1981 je bil izvoljen za podpredsednika, od 1982 pa ga je kot predsednik vodil celih šest let. Za vodenje društva so to bila zahtevna leta, povezana s popotresno sanacijo in razširitvijo koče na planini Razor. Žarka Rovščka poznamo iz Planinskega vestnika, kamor dopisuje že od leta 1974. V letu 1996, ko je Planinsko društvo Tolmin praznovalo 100-letnico Soške podružnice SPD, je s sodelavci pripravil zbornik Stoletje planinstva na Tolminskem. V letu 2000 je Planinsko društvo Tolmin na njegovo pobudo začelo izdajati društveno glasilo Krpelj. Žarko je prevzel nalogo urednika, opravlja tudi delo tehničnega urednika in oblikovalca, pomaga pa tudi pri izdaji različnih zbornikov posameznih sekcij društva ob jubilejih. Je član založniškega odbora pri Planinski zvezi Slovenije, zato v Planinskem vestniku še pogosteje lahko preberemo prispevke o naših krajih. Poskrbel je za izdajo zbornika Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom v letu 2000, v letu 2005 je zbral in uredil še Jelinčičeva pisma iz ječe z naslovom Pod rdečim svinčnikom in še leta 2012 Jelinčičeva izbrana dela Živim v besedi. V letu 2008 je za izdajo pripravil in uredil knjigo spominov zdravnika in gorskega reševalca Jožeta Andlovica z naslovom Skozi sotesko druge svetovne vojne.

Žarko Rovšček je tudi organizator planinskih večerov v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin. Leta 2014 je bil organizator ter soavtor razstave o preteklosti in razvoju planinskih društev Meddruštvenega odbora Posočje v Planinskem muzeju v Mojstrani. Večkrat kot glavni govornik nastopa na raznih prireditvah, tako ob praznovanju 60. obletnice Gomiščkovega zavetišča na Krnu in 110. obletnice Trillerjeve koče na Škrbini pod Krnom. Govoril je tudi na prireditvi ob 60-letnici postavitve spomenika Kugyju. Aktiven je v povezovanju s slovenskimi planinskimi društvi v Italiji.

Letos Planinsko društvo Tolmin praznuje 120-letnico organiziranega planinstva v Posočju. Izšla bo posebna številka glasila Krpelj kot vsebinsko nadaljevanje zbornika oziroma kronika zadnjih 20 let, osrednjo prireditev društvo načrtuje v jeseni v Kinogledališču v Tolminu, priznanje aktivnemu članu Žarku Rovščku pa je v tem letu posebej primerno, saj v Planinskem društvu Tolmin menijo, da Žarkovo delo presega planinske okvire. 
 

Petra Kovačič – priznanje Občine Tolmin za izjemen dosežek na področju umetniškega ustvarjanja, ki prispeva k ugledu in prepoznavnosti občine Tolmin

Petra Kovačič je decembra 2015 kot tretja med Slovenci v zgodovini uspešno opravila avdicijo za sprejem v orkester dunajskih filharmonikov in dunajske državne opere. Z zasedbo mesta prve violinistke v tem znamenitem orkestru je v svet ponesla ime svojega rodnega kraja in občine. Petra Kovačič je začela igrati violino s petimi leti v razredu profesorja Jurija Križniča. Že od vsega začetka se je udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj ter dosegala številne uspehe. Po končani glasbeni šoli je šolanje glasbe nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana v razredu prof. Jerneja Brenceta. Leta 2016 je zaključila študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, v razredu priznane solistke in profesorice Roswithe Randacher.

Udeleževala se je državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je dosegala visoke rezultate. V času šolanja na Srednji glasbeni šoli Ljubljana je prejela Škerjančevo nagrado za izjemne dosežke. Svoje orkestralne izkušnje je pridobivala v komornem godalnem orkestru Ljubljanski solisti, mladinskem orkestru Gustav Mahler ter med leti 2013 in 2015 kot substitut sodelovala z Dunajsko državno opero in Dunajskimi filharmoniki.

Orkestralno dejavnost Petra dopolnjuje kot solistka z orkestrom (koncertirala je s Simfoničnim orkestrom Srednje glasbene šole Ljubljana, Komornim godalnim orkestrom Camerata Labacensis, Komornim godalnim orkestrom Ljubljanski solisti) ter komorna glasbenica v različnih sestavih (od leta 2015 je druga violinistka v godalnem kvartetu Goldegg). Je redna gostja mnogih pomembnejših glasbenih festivalov v Sloveniji (npr. Festival Ljubljana, Festival Bled, Imago Sloveniae, Ars Haliaeti …) ter festivalov v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Petra se redno udeležuje tudi mojstrskih tečajev, kjer je v preteklosti sodelovala s priznanimi violinskimi pedagogi, kot so Steude, Šetena, Götzel, Honda Rosenberg, Frischenschlager, Fister, Munih in mnogi drugi.

V Tolminu smo Petri Kovačič lahko že večkrat prisluhnili na različnih koncertih v Glasbeni šoli Tolmin in v Kinogledališču Tolmin, nazadnje je nastopila na samostojnem koncertu v okviru jubilejne 30. abonmajske sezone novembra 2015.

Narčiza Vogrič – priznanje Občine Tolmin za dolgoletno prostovoljno delo v občini Tolmin

Narčiza Vogrič je bila več desetletij vpeta v delovanje in življenje lokalne skupnosti. Že v sedemdesetih letih preteklega stoletja je bila angažirana kot javna sodelavka v tedanji Krajevni skupnosti Tolmin. Pomembno je bilo njeno sodelovanje pri uvedbi samoprispevka, v sklopu katerega je bilo obnovljeno tolminsko pokopališče, na novo zgrajena mrliška vežica, prenovljeno Kinogledališče in nadgrajen oddajnik na Poljubinjskih Ravnah. Narčiza Vogrič je bila pomemben člen pri načrtovanju in gradnji vodovoda Tolminske Ravne - Zadlaz. Angažirala se je ob spremembah, ki so nastale po izločitvi načrtovanega bazena iz kvote samoprispevka, dragocena je bila njena strokovna pomoč pri izvajanju obnove Kinogledališča, zlasti pri vodenju finančnega dela. Za te izboljšave so bila skupaj investirana sredstva v višini 10.000.000 din, kar je predstavljalo veliko investicijo.

Konec sedemdesetih let je bila izvoljena v organe Občinske stanovanjske skupnosti in imenovana v Odbor za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. V osemdesetih letih je po izvolitvi v krajevno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva predsedovala odboru soseske I. Tolmin – stari del. Vestno in zavzeto je opravljala funkcijo članice Krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in bila članica njenega izvršnega odbora. V tem obdobju je bila izvoljena tudi za predsednico 57-članske skupščine Krajevne skupnosti Tolmin, v kateri je kasneje delovala kot članica sveta. Izkazala se je pri prizadevanjih za ohranitev in obnovi stavbe Krajevne skupnosti Tolmin. V devetdesetih letih je bila med pobudniki ponovne postavitve fontane na Trgu 1. maja, ki je bila leta 1937 odstranjena. Ob angažiranosti Narčize Vogrič in članov iniciativnega odbora KS Tolmin je bila s pomočjo prostovoljnih prispevkov replika fontane izdelana, postavljena in slavnostno otvorjena v letu 1995.

Narčiza Vogrič je delovala tudi v društvih in drugih nepridobitnih organizacijah, delo za skupnost in javno korist, za izboljšanje kakovosti življenja v kraju pa je bilo vseskozi njeno življenjsko vodilo.

Društvo Baška dediščina – zahvala Občine Tolmin za 11-letno delovanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in osvojeno priznanje za tematsko pot Na svoji zemlji

Društva Baška dediščina deluje od leta 2005 v gornjem delu Baške grape. Društvo upravlja in večinoma prostovoljno obnavlja tri tehniške spomenike lokalnega pomena: Prangarjev mlin z žago venecijanko, Jakovo kovačijo in vetrovalno napravo železniškega predora Bukovo. Zanimive povezave išče ob obujanju vaških praznikov, starih običajev, znanj in dognanj in jih sestavlja v mozaik novega znanja o zgodovini in dediščini Baške grape. Za seboj pušča trajnostne sledi: spominsko znamenje in info tablo duhovniku Janezu Volfu na Robarjevem griču, spominsko ploščo Bralnemu društvu Gorska vila v starem podbrškem jedru, pomnik hribovskim materam na Bači pri Podbrdu, info tablo Baška grapa v prvi svetovni vojni v Podbrdu, dokumentarni film »Vetrovalna«. V Register žive kulturne dediščine Slovenije je vpisalo cvetnonedeljski šop zelenja. Uhodilo je nekatere stare poti, s sofinanciranjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Občine Tolmin in številnih partnerjev je leta 2012 na Grahovem ob Bači in Koritnici realiziralo svoj največji projekt, Tematsko pot Na svoji zemlji. Javnost izobražuje tudi s predstavitvijo filmov, s predavanji, časopisnimi objavami in s sodelovanjem v radijskih in TV oddajah. Poteka zbiranje gradiva in spominov o bivši Tovarni volnenih izdelkov »Bača« Podbrdo in nekdanjega kina v Podbrdu. Je član LAS Dolina Soče za programsko obdobje 2014–2020. Leta 2015 je postalo član strokovnega odbora pri Železniškem muzeju Slovenskih železnic, v katerega je vključenih še šest društev, ljubiteljev železniške tehniške dediščine s širšega slovenskega prostora. Članom društva dajejo zagon za delo tudi številne nagrade: Murkova listina, več priznanj NAJ NVO, priznanje Naša Slovenija, bronasti znak Turistične zveze Slovenije. V januarju letos pa je tematska pot Na svoji zemlji prejela še priznanje za NAJ regijsko pot 2015 na območju Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Tolmin.

Kulturno društvo Komorni zbor Musica Viva Tolmin – zahvala Občine Tolmin za 10-letno delovanje, soorganizacijo prireditve Pesem na vasi in vidne uspehe na področju zborovske glasbe

Člani Komornega zbora Musica Viva Tolmin so se pod vodstvom zborovodkinje Erike Bizjak prvič sestali v januarju leta 2006 v želji, da bi prispevali kamenček v mozaik bogate primorske pevske tradicije. Prvič so nastopili februarja 2006 na reviji Primorska poje, prijavo nanjo pa so oddali še pred prvimi vajami. Leta 2007 in 2010 so se udeležili regijskega tematskega koncerta Sozvočenja. Leta 2007 so za tematsko zaokrožen spored z naslovom Motet nekoč in danes prejeli nagrado za najbolj perspektiven zbor. Priredili so več samostojnih koncertov, med njimi koncert sakralne glasbe, tematski koncert zGodbe sveta ter koncert iz ciklusa Sožitje zvokov Soče in Nadiže. Njihova pesem je že odmevala v podzemlju Dantejeve jame v Tolminskih koritih ter v vojaškem bunkerju v dolini Polog v osrčju Triglavskega narodnega parka. Sodelujejo z drugimi glasbenimi skupinami, stkali so mnogo prijateljskih vezi v Sloveniji in v zamejstvu.

Slavnostni koncert leta 2013 ob 300-letnici tolminskega punta je pevce zbora združil skupaj s priznanimi pevskimi zbori in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Nekaj skladb so posneli za radijski arhiv. Leto 2013 so se udeležili regijskega tekmovanja v Postojni. V konkurenci kvalitetnih mešanih zborov so prejeli srebrno plaketo in posebno priznanje za najboljšega debitanta. Leta 2014 so bili na regijskih Sozvočenjih izbrani za najboljšo zasedbo v Primorski regiji. S tem so si pridobili glavno nagrado nastop v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani na sklepnem koncertu Sozvočenj v počastitev svetovnega dneva zborovskega petja. Tako je zbor ime domačega Tolmina ponesel preko meja tolminske občine. Komorni zbor Musica Viva Tolmin je pobudnik vsakoletne prireditve Pesem na vasi, s katero želi v manj znanih vaseh Tolminske ohranjati bogato kulturno in pevsko dediščino. V letu 2015 se je zbor še drugič udeležil regijskega tekmovanja v Postojni in se domov vrnil z zlato plaketo. To jih uvršča med najboljše zbore na Tolminskem in v Sloveniji.

Prostovoljno gasilsko društvo Podbrdo – zahvala Občine Tolmin ob 110. obletnici delovanja in organiziranega gasilstva v Podbrdu

Prostovoljno gasilsko društvo Podbrdo v letošnjem letu praznuje 110. obletnico organiziranega gasilstva, to je tudi v Baški grapi nasploh. Po pričevanju je vaška skupnost Podbrdo odškodnino za parcele, potrebne za traso železnice in objekte ob njej, namenila izgradnji za tiste čase modernega vodovoda z osmimi hidranti, lesenega gasilskega doma s stolpom in za nakup ročne prenosne brizgalne. Domačin Lenart Bizjak-Štefanov je s pridobljenimi izkušnjami pri gasilcih v Bovcu, kjer je služil vojaški rok, v Podbrdu organiziral gasilsko četo in postal njen prvi načelnik.

Obdobje med obema vojnama je Baško grapo zaznamovala italijanska zasedba, ko je gasilsko društvo kljub bližini meje obnovilo svoje vrste in delovalo tudi na kulturnem področju. Leta 1927 je bilo s strani italijanskih oblasti ukinjeno. Aktivnosti za oživitev so se pričele takoj po drugi svetovni vojni. Trdo, požrtvovalno in odgovorno delo članov je pridobilo naklonjenost krajanov, takratnih delovnih organizacij in občinske gasilske zveze. Člani so od sredine šestdesetih let do danes številne ure prostega časa preživeli v strminah graparskih gozdov, kjer so spravljali les, ki so ga donirali domačini. Leta 1962 je TVI »Bača« Podbrdo društvu prepustila skladišče, društvo je stavbo obnovilo ter postavilo gasilski stolp.

Danes društvo razpolaga s sodobnimi vozili, ki so prilagojena pretežno strmemu in razgibanemu okolišu z nezadostnimi količinami vode. Sposobno se je spopasti tudi z večjimi požari, s prav tolikšno odgovornostjo se odziva klicem na pomoč ob nesrečah v prometu, nesrečah z nevarnimi snovmi in ob naravnih nesrečah. Odzivali so se tudi klicem na pomoč ob večjih katastrofah izven Grape. Osem članov deluje v ekipi prve pomoči in se tako razvija tudi v splošno reševalno službo.

Zavzeto delo PGD Podbrdo spremlja kontinuirano izobraževanje članov in članic. Dejavni so veterani. Obetavna je zagnanost mladih gasilcev, ki pridno vadijo in zasedajo najvišja mesta na občinskih in regijskih tekmovanjih ter se udeležujejo republiških. PGD Podbrdo je zraslo v nepogrešljiv člen v življenju krajanov krajevnih skupnosti Podbrdo, Stržišče in Hudajužna-Obloke. Na 110-letni poti je PGD Podbrdo spisalo debelo knjigo zgodb o njihovem humanem, srčnem in človeku koristnem delu.