Prejemniki nagrad in priznanj leta 2013

Na 24. seji Občinskega sveta Občine Tolmin (23. 4. 2013) je bil sprejet sklep, na podlagi katerega so bile občinske nagrade podeljene naslednjim prejemnikom:

Prosvetno društvo Justin Kogoj Dolenja Trebuša (plaketa)
Dr. Štefko Miklavič (priznanje)
Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo (priznanje)
Ladislav Črv (zahvala)
Slavko Obed (zahvala)

Obrazložitve:

Prosvetno društvo Justin Kogoj Dolenja Trebuša – plaketa za več kot stoletno neprekinjeno delovanje na području ljubiteljske kulture

Leta 1912 so krajani Dolenje Trebuše ustanovili bralno društvo Vodnica, ki je vsakdanje življenje domačinov popestrilo z branjem, uprizarjenjem gledaliških iger, petjem, kulturno-družabnimi srečanji. Po 2. svetovni vojni je društvo dobilo novo ime, kakršnega nosi še danes – Prosvetno društvo Justin Kogoj. V društvu so danes aktivne štiri sekcije: moški, ženski in mešani pevski zbor ter folklorna skupina. V preteklosti je v okviru društva deloval še narodno zabavni ansambel, otroška folklorna skupina, ljudske pevke in pevci, ljudski godci, do predkratkim pa tudi dramska sekcija.

Društvo je s svojo delavnostjo na področju ohranjanja kulture že do sedaj pustilo velik pečat na območju občine Tolmin ter širše. Letno organizirajo več prireditev, na katerih vedno gostijo še kakšen pevski zbor iz okoliških društev ali gledališko skupino. Prireditev tradicionalno pripravijo ob slovenskem kulturnem prazniku, vedno obeležijo obletnice zborov društva oziroma folklorne skupine, sodelujejo na proslavah krajevnih praznikov v okolici in tudi v zamejstvu, zbori so prisotni na Območni reviji pevskih zborov in reviji Primorska poje. Folklorna skupina, najmlajša sekcija društva (in zato najbolj živahna), se redno udeležuje območne revije folklornih skupin, nastopa na domačih prireditvah, po okoliških veselicah in v zamejstvu. Društvo s prostovoljnim delom 143. članov upravlja in vzdržuje tudi kulturni dom v Dolenji Trebuši.

Člani Prosvetnega društva Justin Kogoj s svojim delovanjem, bogatim in pestrim kulturnim programom ohranjajo kulturo dediščino in ljudsko izročilo (ljudske navade, šege, plese ter oblačilno kulturo prednikov), ljubiteljsko kulturo v kraju in regiji. S svojo zavzetostjo in požrtvovalnostjo pripomorejo k razvoju in prepoznavnosti kraja ter širšega območja.

V letu 2012 so praznovali 100 let delovanja – proslavili so 100 let prostovoljstva, dobrih idej, vztrajnosti, nazdravili so bogati in pestri zapuščini.

Dr. Štefko Miklavič – priznanje za znanstveno raziskovalne dosežke na področju matematike

Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo – priznanje za dolgoletno vzgojno-izobraževalno delo in delovanje na kulturnem področju v Podbrdu

Šola v Podbrdu ima skoraj 150-letno tradicijo izobraževanja. Preživljala je boljše in slabše čase, a je s svojim obstojem in delom ohranila kraje v zgornjem delu Baške grape žive. Danes je po številu učencev manjša kot kdaj koli do sedaj, a se trudi biti konkurenčna ostalim šolam v občini. Učenci tekmujejo na različnih tekmovanjih iz znanja ali športa in dosegajo lepe uspehe, vključujejo se v različne projekte in tudi zanje prejemajo priznanja. Na ta način utrjujejo tudi sodelovanje s krajem – rezultat projektov so namreč zanimive raziskovalne naloge, iz njih pa lahko nastanejo uporabni priročniki za obiskovalce Baške grape, v vsakem primeru pa tako ohranjajo kulturno dediščino šolskega okoliša. Zelo uspešno sodelujejo v projektih eTwinning, ki so namenjeni povezovanju evropskih šol – že večkrat so namreč prejeli nacionalni in evropski znak kakovosti, leta 2008 in 2012 pa tudi nagrado Zlati kabel.

Šola in njene dejavnosti so seveda močno povezane s krajem: že vrsto let sodelujejo s tamkajšnim domom upokojencev, s pomočjo planinskega društva organizirajo planinske izlete za šolarje, v sodelovanju z društvom Baška dediščina pa ohranjajo kulturno dediščino in sodelujejo v projektih, ki v Baško grapo privabljajo številne obiskovalce. Krepijo in bogatijo sodelovanje s starši – organizirajo zanimiva izobraževanja in vedno znova iščejo nove oblike sodelovanja za čim bolj aktivno vključevanje staršev v življenje in delo šole. Pa tudi sicer se krajani v prostorih šole pogosto srečujejo in družijo: samo šola vsako leto pripravi najmanj sedem kulturnih prireditev, poleg tega prostore posojajo gledališkim skupinam ali pevskim zborom.

Podbrška osnovna šola je torej središče kulturnega življenja v kraju in s svojim življenjem in delom podpira uporniški duh, trdoživost in vztrajnost ljudi v teh krajih.

Ladislav Črv – zahvala za delo v krajevni skupnosti, folklorni skupini Ivan Laharnar in drugih društvih

Gospod Ladislav Črv izhaja iz družine, kjer je bila glasba vedno prisotna; poslušal je petje starejših sester ali obiskovalcev, ki so se radi zbirali v hiši Črvovih v Slemenu na Prapetnem Brdu. Njegova najljubša igrača so bile orglice in še preden je pričel obiskovati šolo, je na svojo harmoniko znal zaigrati marsikatero pesem. Tako Slavkova tesna povezanost z glasbo zagotovo ni naključje.

Po končani drugi svetovni vojni se je udeleževal javnih del in s pesmijo dvigal delovno zavest in uspešnost. Kljub vsakodnevnemu težaškemu delu se na Slavkovi harmoniki ni nabiral prah – za veselje in ples je skrbel na porokah, veselicah in proslavah; pravzaprav povsod, kjer so potrebovali godca. Sprva je nastopal sam, kasneje sta se mu pridružila še sin z bas kitaro ter nečak s kitaro in skupaj so nastopali kor zasedba »Slemarji«. Z različnimi mladimi amaterskimi glasbeniki s Planote so v 80-ih letih 20. st. zasnovali skupino«Stari mački«.

Slavko se je udeleževal številnih tekmovanj v igranju na diatonično harmoniko in večkrat prepričal žirijo ter tako osvojil številne nagrade in priznanja, med drugim za najboljšega ljudskega muzikanta Slovenije, v Italiji pa je prejel priznanje za najboljšo izvedbo valčka.

V največje veselje mu je bilo sodelovanje pri folklorni skupini. Že pri 22-ih letih se je s harmoniko pridružil na novo ustanovljenemu folklornemu krožku na Šenviški Gori – dekletom, ki so pričele dolgoletno tradicijo folklorizma na Šentviški planoti. S Folklornim društvom »Ivan Laharnar – Planota« je kar 51 let nastopal po vsej Sloveniji ter v tujini in v vseh teh letih »dajal ritem« okoli 250 plesalkam in plesalcem.

Slavko Obed – zahvala za delo pri popotresni obnovi v župnijah, sodelovanje s krajevnimi skupnostmi ter delo na karitativnem in pastoralnem področju

Gospod Slavko Obed opravlja svoje duhovniško poslanstvo skoraj ves čas v krajih na Tolminskem – najprej v Trebuši in na Idriji pri Bači, zdaj pa že skoraj 18 let na Mostu na Soči, od koder upravlja še župnijo Lom in župnijo Volče. 17 let je opravljal tudi funkcijo dekana tolminske župnije. Gospod Obed je dober župnik, človek kompromisov in dogovarjanj, vedno odprt za nove ideje in predloge. Ljudje cenijo njegovo preporostost in dostopnost, zaupanje, ki jim ga izkazuje. Vesel je vsakega posameznika, ki pomaga graditi župnijsko skupnost.

Dobro sodeluje s krajani župnij in krajevnimi skupnostmi, društvi ter šolami. Kot predsednik tolminske območne Karitas pomaga ljudem v stiski. Ob 400-letnici posvetitve župnijske cerkve je uspešno organiziral praznovanje, v okviru katerega so se zvrstili številni dogodki, poleg tega pa je župnijo prek medijev predstavil širši slovenski javnosti.

V vseh župnijah skrbi za vzdrževanje sakralnih objektov z velikim posluhom za kulturno dediščino. Poskrbel je za postavitev nove strehe na mostarski župnijski cerkvi, župnišču in mežnariji, 
za celovito popotresno obnovo cerkve in zvonika v Lomu, kjer je zaslužen tudi za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam 2. svetovne vojne. V volčanski župniji je celostna popotresna obnova mengorske cerkve in obnovitev poti s križevim potom na Mengore njegova zasluga, na njegovo pobudo so bile obnovljene orgle v cerkvi sv. Lenarta in v župnijski cerkvi sv. Lucije na Mostu na Soči.