Pogovor z županom Občine Tolmin

Vsako leto je maj mesec, ko praznuje Občina Tolmin in z njo Tolminci. Tudi letos, čeprav je drugače, kot smo navajeni. Prireditev ni, saj je epidemija posegla v naša življenja, v naš vsakdan, tudi v praznovanja. Slavnostna seja je občina letos načrtovala izpeljati v novi večnamenski dvorani na Šentviški gori. Zaradi prepovedi množičnih javnih dogodkov jo je morala prestaviti. Odvila naj bi se 11. september, ko bodo tudi podelili nagrade in priznanja letošnjim nagrajencem. Tudi o tem je v intervjuju, ki bo objavljen tudi v prihajajoči številki Sočasnika, spregovoril župan Občine Tolmin Uroš Brežan.

Kako se spopadate s trenutno situacijo?

Trenutni položaj nas je primoral, da smo odpovedali majske prireditve, ki nas preko meseca postopoma pripeljejo do slavnostne seje z dobitniki nagrad in priznanj Občine Tolmin. To smo sprva načrtovali 29. maja v novem večnamenskem objektu, ki smo ga zgradili na Šentviški Gori in ki je velika pridobitev za življenje na Planoti. Zdaj smo celotno dogajanje preselili v september, a to v ničemer ne zmanjšuje pomena praznika, ki ga Občina Tolmin obeležuje v maju, mesecu, ki je skozi zgodovino z velikim tolminskim puntom, narodnim taborom, aktivnostmi TIGR, ustanovitvijo Gregorčičeve brigade, osvoboditvijo mesta Tolmin in prvo sejo demokratično izvoljene občinske skupščine zaznamoval življenje in okolje, kakršno nam je dano danes.

Kaj vse je od vas terjala epidemija, kakšne prilagoditve so bile potrebne in so še potrebne?

Po dveh mesecih povsem prilagojenega življenja v naši občini najbrž že lahko rečemo, da je ta čas po zdravstveni plati najhujša grožnja za nami in da smo lahko izredno zadovoljni. Le pet okužb v času epidemije kaže, da so se občani izredno odgovorno odzvali na vsa priporočila države in lokalne skupnosti glede ravnanja v javnem in zasebnem življenju in prav gotovo gre njim največja zasluga, da je Občina Tolmin ena tistih v Sloveniji, ki je zaznala najmanj okužb med epidemijo. V njenih začetkih smo se nemudoma prilagodili tudi v naši inštituciji, kot prvi v državi smo zaprli otroška igrišča, večji del občinske uprave pa je delal od doma. Občinski štab civilne zaščite in sodelavci so poskrbeli za najbolj izpostavljena mesta okužb v občini, za najbolj ranljive skupine - od otrok iz socialno šibkejših družin do starejših brez socialne mreže stikov -, z nabavo zaščitnih mask pa tudi za zaščito vseh prebivalcev na javnih mestih. Izpostavil bi skrbno in odgovorno delo operativne skupine štaba civilne zaščite in mojih sodelavcev na občini, s katerimi smo se (sicer na daljavo) sestajali vsak dan, izmenjavali informacije in usklajevali ukrepe, požrtvovalnost številnih prostovoljcev, ki so nam pri tem pomagali ter izjemne napore zaposlenih v dveh najbolj izpostavljenih inštitucijah Domu upokojencev Podbrdo ter Zdravstvenemu domu Tolmin. Težko je v tem trenutku predvideti življenje v naslednjih mesecih, saj, kot vidimo, tudi med zdravstvenimi strokovnjaki ni soglasja o razvoju epidemije, vsekakor pa priporočam tudi v naši občini ohranjanje preventivnih ukrepov, kot je umivanje rok in nekoliko večji razmak pri medsebojnih stikih.

Kako je epidemija prizadela gospodarstvo v občini? Kakšno je v tem trenutku stanje? Kako je z brezposelnostjo?

Tudi naše okolje in gospodarstvo tako kot drugo po Sloveniji, Evropi in svetu ni bilo pripravljeno na tako negativno presenečenje, kot ga je prinesla epidemija koronavirusa. V občini Tolmin smo tako imeli konec aprila po podatkih Zavoda za zaposlovanje 351 brezposelnih oseb, kar je za 18% več kot konec marca. Z našimi največjimi zaposlovalci, kot so Hidria, Metalflex in Gostol, nekaterimi drugimi ter Območno obrtno-podjetniško zbornico sem bil ves čas v stiku. Vsi so se v času epidemije trudili in prilagodili delovni proces z vidika varnosti zaposlenih, odzvati pa se je bilo treba tudi na težave pri dobaviteljih ter zmanjšana naročila.  Tako praktično vsi delujejo z zmanjšanimi zmogljivostmi, saj so vpeti v globalni trg ter prodajne in dobavne verige, v katerih v trenutni situaciji ni več nobene gotovosti. Prav so prišli »protikoronski ukrepi« s strani države, bo pa za natančnejšo oceno stanja treba počakati vsaj na jesen, na evropske in državne ukrepe ter prihodnje dogajanje v zvezi z epidemijo. Je pa v tem času hud udarec doživel storitveni sektor, zlasti turistični, kjer bo izpad prihodkov zelo velik. Zaradi previdnosti večine držav in zato počasnega odpiranja mej tudi ni pričakovati ponovitve turističnih obiskov minulih sezon, upanje pa vlivajo zastavljeni ukrepi na državni ravni ter prizadevanja v okviru skupne destinacije Julijske Alpe in dolina Soče.

Turistična slika Posočja bo letos najverjetneje popolnoma drugačna, kot smo je bili vajeni v zadnjih letih. Po navadi so najini pogovori tekli o festivalskem dogajanju. Letos temu ni tako. Kar malo nam bo manjkalo v tem poletju to dogajanje. Bo pa to občutila verjetno tudi občinska blagajna. Kako vi to komentirate?

Občina bo letos ostala brez velikega dela turistične in tudi festivalske takse, veliko manjša bo tudi koncesijska dajatev iz igralništva, vendar bo k sreči država občinam namenila višje zneske povprečnine, tako da bomo izpad prihodkov nekoliko omiliti. Tudi mi se obnašamo racionalno in zato bomo najbrž zamaknili izvajanje kakšne od večjih investicij. Se pa z našimi zavodi že pogovarjamo o možnih rešitvah poletnega dogajanja in izvedbi manjših prireditev na Tolminskem, s čimer bi nekoliko obogatili ponudbo v času turistične sezone, ki bo v neki obliki, kot kaže, vendarle potekala. Festivali so v minulih letih Tolmin postavili na glasbeni zemljevid Evrope in s tem pripomogli tudi k njegovi prepoznavnosti, zato upam, da se bodo že naslednje leto vnovič vrnili na koledar prireditev na Tolminskem. Dobro vem, koliko težav so letos odpovedi povzročile organizatorjem, tudi lokalnim, saj sem se z njimi redno slišal in usklajeval, a zaradi situacije v Evropi smo pravzaprav vsi na istem.

Kako bo s turističnimi prevozi Shuttle Bus-a, ki je vozil v Tolminska korita in Javorco?

Prevoz bomo ohranili ne glede na moč turističnih tokov v poletnem času, saj smo ga uvedli tudi zaradi razbremenitve okolja in cestnih povezav, morda bo le pogostost voženj nekoliko spremenjena. Imamo pa zdaj od parkirišča Štrklepce tudi novo sprehajalno pot po naravnem okolju do Tolminskih korit, prav tako je tam Zavod turizem doline Soče zaključil letošnjo ureditev parkirišča.  

Kljub karanteni in vsem ukrepom, ki so prinesli upočasnitev življenja in dela, pa je bilo na občinskih cestah v minulih dveh mesecih kar pestro. Stroji se niso ustavili in delavci so nadaljevali z urejanjem cestne infrastrukture. Kaj in kje so potekala dela?

Na tem področju smo še najmanj čutili posledice koronavirusa, saj so vsa dela potekala in bila končana v okvirih zastavljenih rokov. Zaključila se je asfaltacija ceste na Stador in pločnika ter javne razsvetljave ob vstopu v Volče iz smeri Peršetov, prav tako je končan večji del ureditve kanalizacijskega sistema v Čiginju in sanacije ceste Tolmin-Loče z ureditvijo kanalizacijskega sistema. Ureja se cesta v Čadrg, saniralo se je številne manjše odseke lokalnih cest, Direkcija za ceste Republike Slovenije med drugim zaključuje dela na mostu čez Tolminko, ki bo statično saniran, pešci pa bodo dobili ustrezen prehod, skupaj z občino pa začenja urejanje krožišča na Rodnah ter s finančnega vidika največjo investicijo urejanje ceste skozi Podbrdo.

Kaj bo z urejanjem ceste v Polog in kako je sedaj z načrti za omejitev dostopa?

Zaenkrat smo svetnike na dopisni seji med epidemijo seznanili s predlogom spremembe prometnega režima, kar je podprl tudi Javni zavod Triglavski narodni park. Pod cerkvijo Sv. Petra nad Zatolminom želimo namestiti prometni znak s prepovedjo prometa motornim vozilom, a bi hkrati dorekli izjeme. Trenutno pripravljamo odlok o spremembi prometnega režima, ki ga bo občinski svet obravnaval junija. Naša želja je, da omejitve vzpostavimo že med vikendi v poletnih mesecih in obenem uvedemo štetje prometa.  

Kaj še načrtujete v prihodnjih mesecih?

Izpostavil bi priprave na izgradnjo krožišča Rodne pri odcepu proti Žabčam, ki naj bi bilo končano do konca leta, v skladu z načrti tečejo odkupi zemljišč za tolminsko obvoznico, pripravlja se tudi dokumentacija za obvoznici Volč in Mosta na Soči. Prav tako Občina Tolmin pospešeno odkupuje zemljišča in ureja parcelacije za ureditev kolesarske poti med Tolminom in Mostom na Soči, prijavili smo se na razpis Ministrstva za okolje in prostor, kjer želimo zagotoviti sredstva za sanacijo plazu v vasi Grahovo, prijavo smo oddali tudi na razpis LAS Dolina Soče, kjer želimo z enim projektom urediti pešpot ob Tolminki, z drugim pa organizirati festival soške postrvi – oboje smo zastavili v sodelovanju z Ribiško družino Tolmin in podjetjem Faronika d.o.o.. Dela gredo naprej tudi pri kolesarski povezavi proti Postaji in pripravi dokumentacije za izgradnjo brvi čez Sočo proti Modrejcem. Konec leta se  bo začela tudi velika infrastrukturna naložba na Brajdi, s katero se bo preurejanje športnega parka v zadnjih letih prevesilo h koncu. Načrtujemo izgradnjo vkopanega objekta s pokrito tribuno, ki bo stal na mestu zdajšnjih tribun. Letos bomo zaključili z izgradnjo kanalizacije in vodovoda v vasi Čiginj, proti koncu leta načrtujemo nadaljevanje investicije v vodovodno omrežje proti Kanalskemu Lomu ali Širokemu. Teče tudi postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v Žabčah, ki bo zaključen jeseni. Z njim želimo omogočiti gradnjo novih individualnih hiš v tej vasi. Ponovno pa smo se začeli z Ministrstvom za notranje zadeve pogovarjati tudi glede možnosti selitve policijske postaje na Log.

Nekatere omenjene aktivnosti občine bodo zaključene v naslednjih mesecih, druge pomembnejše in bolj strateške pa v naslednjih letih. Vse pa so odvisne tudi od tega, kako bo zdajšnja kriza vplivala na občinski proračun in možnosti, ki jih ima občina in država za pridobivanje proračunskih in dodatnih razvojnih sredstev. Tem okoliščinam se bomo morali v prihodnje prilagoditi tudi z našimi načrti.

Kaj bo letos z načrtovanim zaprtjem Trga 1. maja za promet? So se dejavnosti ustavile, glede na to da prireditev do nadaljnjega ni mogoče organizirati? Zaprtju trga brez vsebine pa ne stanovalci ne drugi niso naklonjeni.

Urejanje in obujanje starega mestnega jedra spada med naše pomembne projekte in tako tudi letos v poletnem času načrtujemo zaprtje Trga 1. maja za promet. Pri tem nam je pomembno tudi mnenje tamkajšnjih prebivalcev, zato bomo pri letošnji pripravi programa upoštevali tudi njihove izkušnje in mnenja, ki so se nabrala ob lanski premieri. Program bo predvidoma do največ 22. ure in tudi bolj umirjen, drugačne vrste prireditve, ki se bodo zaključevale pozneje, pa nameravamo premakniti na sotočje Tolminke in Soče.

V okviru projekta MerlinCV, ki je bil uspešno prijavljen na javni razpis programa Interreg Italija-Slovenija, bo občina pridobila evropska sredstva za ureditev pomembnega simbola – Kozlovega roba. V maju naj bi stekla arheološka izkopavanja. Kaj vse je v načrtu?

Kulturni turizem, katerega biser z znakom evropske dediščine je naša cerkvica Svetega Duha v Javorci na Poti miru in o katerem smo ob njegovem januarskem obisku govorili tudi s prejšnjim ministrom za kulturo Zoranom Pozničem, oblikuje eno pomembnejših ponudb Tolminske, doline Soče in Julijskih Alp. Projekt MerlinCV pa je priložnost za razvoj kulturne dediščine na Kozlovem robu. To je namreč pomembna zgodovinska točka Tolminske, na kateri v sodelovanju s Tolminskim muzejem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice in Zavodom turizem doline Soče načrtujemo oblikovanje novega turističnega produkta, ki bi zajemal njeno zgodovino, v pripravi je 3D model Kozlovega robu, dve večji prireditvi, na vrh bomo pripeljali tudi elektriko in vodo, s čimer odpiramo možnosti nadaljnega razvoja te pomembne točk nad Tolminom. Zaradi ocen, da na tem področju obstaja velika možnost arheoloških najdb, arheologi pod strokovnim vodstvom Mihe Mlinarja iz Tolminskega muzeja izkopavanja načrtujejo do sredine poletja. Z njimi so začeli ob poti, glavnino pa bodo poleti opravili na območju za grajskim obzidjem. Prav tako se bo v tem času utrjevala in širila severna pot na grad z izhodiščem na Štrklebcah, kar bo pozneje omogočalo dostop do vrha tudi manjšim delovnim strojem. 

Bi želeli še kaj dodati?

Zadnji tedni so nam pokazali, da nič ni samoumevno in da vsega ne moremo predvideti, zato sem bil ponosen, ko sem dobival signale iz okolja, kako so se ljudje organizirali in pokazali skrb do soljudi. Mnogi so se v teh tednih ozrli tudi k drugim in jih povprašali, ali je z njimi vse v redu in jim priskočili na pomoč z dostavo potrebščin ali pri delih, če je bilo to potrebno. To je pomembna človeška vrlina, ki mi vliva upanje, da v časih brezglavega hitenja, kakršnega nam narekuje moderen ritem življenja, še nismo izgubili samih sebe. Do izraza prihaja tudi pomembnost lokalnih pridelovalcev, samooskrbe, samoorganizacije in upam, da bomo to znali vzdrževati in nadgraditi v trajnosten, vsem nam, obiskovalcem ter tudi okolju prijazen razvojni koncept.

Ta intervju je letos ena redkih majskih obveznosti, ki me opominja, da praznujemo občinski praznik, zato vsem občankam in občanom tako kot običajno iskrene čestitke in veliko poguma in skupnih uspehov.

 Mateja Kutin, Sočasnik