Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku (VrH Julijcev)

Naziv operacije: Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku

Akronim operacije: VrH Julijcev

Trajanje operacije: od 1. februarja 2018 do 30. novembra 2022

Vrednost operacije: 3.689.249,87 EUR

Odobreno sofinanciranje: 3.689.249,87 EUR

• prispevek Evropske unije (Evropski sklad za regionalni razvoj): 951.399,90 EUR (80 %)
• prispevek Republike Slovenije (sredstva državnega proračuna): 849,97 EUR (20 %)

Partnerji:

Javni zavod Triglavski narodni park (prijavitelj projekta in vodilni partner), Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije

Namen operacije:

Namen projekta je izboljšati stanje osmih kvalifikacijskih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic) na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku, stanje katerih je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti, in sicer z izvedbo varstvenih ukrepov izločitve ali vsaj omilitve ključnih znanih pritiskov nanje.

Cilji operacije:

Z izvedbo projektnih aktivnosti se bo izboljšalo stanje habitatnih tipov in habitatov vrst na skupno najmanj 302,77 ha. Od tega se pričakuje izboljšanje stanja 4 ha aktivnih visokih barij in 1,6 ha visokogorskih jezer ter stanje divjega petelina na 87 ha, belke na 100 ha, alpske možine na 2 ha, kotorne na 18 ha, hribskega urha in velikega pupka na 0,17 ha, gozdnega jereba na 20 ha ter triprstega detla na 70 ha.

Vsebina operacije:

Stanje habitatnih tipov, ki jih naslavlja projekt, je ocenjeno kot neugodno oz. slabo, razlogi pa so povezani zlasti z zmanjševanjem površine ter porušenjem njihove strukture in delovanja. Neugodno oz. slabo stanje pri vrstah, ki jih obravnava projekt, pa je posledica stanja ohranjenosti populacij in primernosti njihovega habitata.

V okviru projekta bodo izvedene naslednje aktivnosti:

• uravnavanje obiskovanja in drugih pritiskov na mirnih območjih s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti divjega petelina, belke in aktivnih visokih barij
• odstranitev lesne vegetacije in nadgradnja obstoječega organiziranega ogledovanja v obdobju cvetenja rastlin s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti alpske možine, kotorne in traviščnih habitatnih tipov
• tradicionalna obnova kalov s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti velikega pupka, hribskega urha in traviščnih habitatnih tipov
• aktivno fizično varovanje gnezd v obdobju valjenja s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti belke
• uravnavanje prometne obremenitve s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti divjega petelina in aktivnih visokih barij
• svetlitvene sečnje ter sajenje plodonosnih in prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst s ciljem izboljšanja primernosti habitata za divjega petelina in gozdnega jereba
• odstranitev rib, makrofitov, terciarno čiščenje odpadne vode iz planinske koče in okrepljen nadzor v naravi v poletnem obdobju s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti Dvojnega jezera
• odkup zemljišč in omejitev gospodarjenja z gozdovi s ciljem izboljšati stanje ohranjenosti triprstega detla

Projekt bo z izvedbo aktivnosti prispeval k dvigu deležev habitatnih tipov in vrst v ugodnem ali zadostnem stanju ohranjenosti na ravni celotne Slovenije. Poleg neposrednih učinkov na ravni upravljanja območij Natura 2000 bodo načrtovane projektne aktivnosti vzajemno prispevale tudi k področjem varstva kulturne dediščine (npr. revitalizacija varstveno pomembnih sestavin), turizma (interpretacija varstva narave, usmerjanje obiska, promocija), gozdarstva in kmetijstva (npr. revitalizacija, vzdrževanje obstoječega stanja, prilagojena raba naravnih virov) v narodnem parku.

Vloga Občine Tolmin v projektu:

Pašništvo in gospodarjenje z zemljišči je bilo v preteklosti nujno povezano z izgradnjo napajališč za živino (t. i. kalov), ki so se tekom njihove rabe spremenila v posebne biotope. Zaradi opuščanja pašništva in spremembe načina oskrbe z vodo na pašnikih so se ta napajališča opustila in danes propadajo. Ena od aktivnosti projekta predvideva obnovo 17 takšnih naravovarstveno pomembnih objektov, od tega štirih na primorski strani Triglavskega narodnega parka.

Načrte obnove kalov z upoštevanjem tradicionalnih znanj in sodobnih materialov bo pripravil Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, ki bo zadolžen za obnovo kalov na gorenjski strani narodnega parka, k obnovi štirih kalov na primorski strani parka pa se je zavezala Občina Tolmin. Izvedba te projektne aktivnosti k doseganju glavnega cilja projekta prispeva s tem, da se z obnovo kalov neposredno vzpostavljajo oz. izboljšujejo pogoji za nekatere prostoživeče vrste (izboljšala se bo raven ekološkega omrežja za dvoživke ter s tem povečale zmožnosti njihovega prilagajanja podnebnim spremembam), hkrati pa se s to aktivnostjo pomembno prispeva tudi k ohranjanju kmetijske dejavnosti na projektnem območju (dolgoročna zagotovitev preskrbe z vodo za pašne živali). Tradicionalno grajeni kali so hkrati pomemben element kulturne dediščine, zato obnova teh objektov na tradicionalen način predstavlja neposredni prispevek k njenemu ohranjanju, ponovna vzpostavitev tradicionalne rabe prostora pa zagotavlja ohranjanje značilne krajinske slike alpskega sveta.

Občina Tolmin bo v sklopu projekta na tradicionalen način obnovila dva kala v okolici vasi Čadrg ter po en kal na planini Pod Kukom in na planini Razor. Namen te projektne aktivnosti je prvenstveno vzpostavitev nekdanjega naravnega ravnovesja na obravnavanih lokacijah, pričakuje pa se, da bo učinek njihove ureditve širši, saj bodo ti objekti služili tudi kot učni primeri. Na vseh štirih lokacijah bo zato postavljena tudi (po izgledu in materialih okolju postavitve primerno prilagojena) oprema, tj. klopi, mize, stebrički z usmerjevalnimi tablicami ter informacijske table s podatki o območju in predstavitvijo posameznega kala. Pričakovani stroški projektne aktivnosti, ki jo izvaja Občina Tolmin, znašajo 58.560,00 EUR in se v celoti nanašajo na ureditve kalov z upoštevanjem tradicionalnih znanj ter na dobavo in postavitev opreme. Izvedba aktivnosti je predvidena v jeseni 2019, a bo končni termin, v katerem bo dela dopustno izvajati, določen s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave po tem, ko bodo njegovi predstavniki pregledali lokacije in popisali prisotne prostoživeče vrste.

Po zaključku projekta bodo dolgoročno vzdrževanje kalov zagotavljali lastniki zemljišč.

Obširnejša predstavitev operacije na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park je na voljo tukaj.

Finančni prispevek Evropske unije in Republike Slovenije je bil s strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobren z odločitvijo o podpori št. 6-2/8/MOP/0 (3032-126/2018/2) z dne 9. 1. 2019.

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.2 »Varovanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami«, specifičnega cilja »Izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst«.