Le združeni in zazrti v prihodnost lahko kljubujemo negativni demografiji obmejnega območja

Letošnje, že 49. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki ga tradicionalno pripravljajo občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin, je 19. januarja gostil Tolmin. V prvem delu so se župani iz Posočja in zamejskih občin ter nekaterih drugih ustanov z obeh strani nekdanje meje posvetili nadgradnji čezmejnega grozda oz. tako imenovanega clustra, kateremu so se posoške občine in Občina Kanal ob Soči pridružile jeseni s podpisom sporazuma v Kobaridu. Namen čezmejnega grozda je iskanje novih možnosti skupnega konkretnega sodelovanja in pridobivanja evropskih sredstev. Celotno območje 25 občin skupaj meri dobrih 2.000 kvadratnih kilometrov in daje dom 57.500 prebivalcem. »Priložnost za to vidimo v aktualnem razpisu programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija, ki sredstva namenja prav povezovanju institucij in državljanov ter nadgradnji njihovega sodelovanja. Na posvetu smo se uskladili glede slovenskega partnerstva ter vsi skupaj izrazili željo, da bi aktivno vlogo v takem projektu prevzela tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. Njen odziv pričakujemo v najkrajšem možnem času in verjamem, da lahko tak projekt da dodaten zagon številnim idejam, ki se porajajo na območju vseh naših občin,« je povedal sklicatelj tokratnega delovnega posveta, tolminski župan Uroš Brežan.

V osrednjem delu srečanja se je v Kinogledališču Tolmin zbrala lepa množica obiskovalcev, prijateljev z obeh strani meje, ki se že skoraj pol stoletja tradicionalno srečujejo na vsakoletnem januarskem srečanju. V imenu gostiteljev, torej županov posoških občin Valterja Mlekuža (Bovec), Marka Matajurca (Kobarid) in Uroša Brežana (Tolmin) ter načelnika UE Tolmin mag. Simona Lebana, je zbrane najprej pozdravil tolminski župan Brežan. Pozdrave rojakov iz Benečije, Rezije in Kanalske doline je tokrat prinesel Alan Cecutti, župan Občine Tipana in predsednik slovenske Kmečke zveze Videmske pokrajine, ki je bil tudi koordinator županov v čezmejni grozd povezanih občin. Kot je poudaril, je treba s projekti gledati ne le nekaj let naprej, ampak 30 in več. Opozoril je namreč na izredno negativen demografski trend majhnih obmejnih občin, kjer se vasi v zadnjih letih pospešeno praznijo, otrok in mladih ni, tako da v njih – realno gledano – čez 130 let ne bo več nikogar. »Ne moremo več čakati. Če ne bodo živele več tiste vasi ob stari meji, tudi kraji v dolini ne bodo več živi. Velik problem so tudi šole, ki so v številnih občinah tik pred zaprtjem, saj jih obiskuje le nekaj otrok,« je bil jasen Cecutti, ki je izpostavil tudi pomanjkanje možnosti za učenje slovenskega jezika. Zaključil je z željami po tesnejšem sodelovanju vseh čezmejnih občin, dežele Furlanije-Julijske krajine in obeh držav v velikih projektih, ki bodo v prihodnosti pomagali pri demografskem, socialnem in ekonomskem razvoju obmejnega območja.

Minister za kulturo RS Dejan Prešiček je v slavnostnem nagovoru tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja prepoznal kot zelo pomembno za kraje, ki jih je meja dolgo delila na dva dela, in za kraje, kjer smo Slovenci v zgodovini doživeli veliko hudega. »Osebno se mi zdi pomembno, da iščemo skupne, pozitivne stvari, ki jih tu vsekakor imamo,« je nadaljeval. Izpostavil je priznanje monsinjorja Pasquala Gujona, ki se je zavzemal za to, da smo Slovenci gojili svoj jezik in kulturo, da smo postali to, kar smo, kar je danes za ideje evropske unije zelo pomembno. »Zato je prav, da društvom, ki ohranjajo slovenski jezik in izročilo, ne pomagamo samo na simbolni ravni, da bo tako lahko še naprej. Demografske težave imamo na obeh straneh in naša naloga je, da najdemo perspektivo in pomagamo, da se bo ta del Slovenije in Italije razvil ter omogočil mladim, da bodo lahko ostali v teh krajih, predvsem pa, da bodo lahko ob tem gojili svoj jezik in kulturo v skupnem sožitju. Vsekakor se bom zavzemal za pomoč pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture na obeh straneh meje,« je še zagotovil Prešiček.

Na srečanju vsako leto podelijo Gujonova priznanja organizacijam, društvom, ustanovam ali posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k ohranitvi slovenskega jezika in kulture. Letos je Gujonovo priznanje za 50-letno neutrudno delovanje na območju Rečanske doline in celotne Benečije prejelo Kulturno društvo Rečan - Aldo Klodič. V imenu članov sta ga od župana občine gostiteljice Brežana prevzela predsednik društva Giovanni Floreančič in Margherita Trušnjak, celotno obrazložitev pa objavljamo v prilogi.

Kulturni program prireditve so sooblikovali ustvarjalci z obeh strani, in sicer Vocal Bača pod umetniškim vodstvom Marte Volf Trojer, učenke baleta na Glasbeni šoli Tolmin pod mentorstvom učiteljice Veronice Martinič, glasbena skupina Ostajki s pevcema Anjo Skočir in Davidom Tomazetičem, beneško poezijo pa so prebirale Claudia Salamant, Luisa Batistič in Margerita Trušnjak.

Pri organizaciji in izvedbi dogodka sta sodelovala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Tolmin in Kinogledališče Tolmin, z nepogrešljivo podporo pa se je tako kot minula leta izkazala Zavarovalnica Triglav, Območna enota Nova Gorica.