Boj za pravično družbo – nikoli dokončana zgodba

Osrednja slovesnost ob 300. obletnici tolminskega punta je 24. marca v športno dvorano tolminskega šolskega centra zvabila toliko obiskovalcev, kot jih v Tolminu že dolgo ni bilo na enem mestu. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predsednik države Borut Pahor.

V pozdravnem nagovoru je tolminski župan Uroš Brežan primerjal razmere pred 300 leti, ko so se kmetje uprli proti zlorabi posvetne državne oblasti, z današnjim vstajniškim gibanjem. A ker danes predstavnike oblasti izbiramo sami, imamo možnost tja postaviti tiste, ki oblasti ne razumejo kot način polnjena lastnih žepov in žepov svojih prijateljev. Današnji upor, punt ali vstajo zato po Brežanovem prepričanju dolgujemo tistim, ki so skozi stoletja žrtvovali življenja, da mi živimo lepše in boljše – puntarjem, tigrovcem, partizanom in nenazadnje osamosvojiteljem. »To je tudi naša odgovornost do prihodnjih generacij, kajti bitka, ki so jo pred 300 leti bili puntarji, je nikoli dokončana zgodba – tj. boj za pravično družbo. Odgovornost vsake generacije je, da stori korak proti temu idealu.« Župan je pozval še, da najprej uporabimo orodje, ki so nam ga priborili naši predniki – svobodne in demokratične volitve.

Vzporednice med uporništvom pred 300 leti in današnjim časom je iskal tudi predsednik Borut Pahor. Ker je bil tolminski punt zadnji v vrsti kmečkih uporov na Slovenskem, ki so mu sledile pomembne reforme Marije Terezije in Jožefa II., punt po njegovem v tem smislu ni bil zaman. »Dobil je svoje zadoščenje in, kot se je izkazalo, postal pomembna značajska lastnost Slovencev, ki so se v tistem času začeli nacionalno osveščati. Zaradi tega smo Slovenci stali in obstali.« Predsednik je opozoril, da so upori neizogibni domala vedno, ko se izkoriščanje, pravičnost in neenakost toliko razširijo, da ogrozijo dostojanstvo ali celo eksistenco ranljive večine proti privilegirani manjšini. Današnja največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni ima po njegovem poleg uničujočih finančnih, ekonomskih in socialnih razsežnosti tudi moralen, etičen vidik. Večina ljudi se čuti prikrajšanih in ogoljufanih. Bolj kot nižanje življenjskega standarda je izpostavil občutek jeze, obupa in deloma tudi nemoči, da kriza ne prizadene vseh enako. »Ko se soočamo s krizo, si moramo najprej in predvsem prizadevati, da se breme za izhod iz nje pravično porazdeli,« je dejal Pahor. »Odgovornost vseh, ki imamo več ekonomske in politične moči, je, da ne delamo v lastno korist, ampak v skupno dobro. Občutek večine ljudi, da je res tako, bo prvi znanilec izhoda iz te krize. Pri tem pa je treba upoštevati še, da se potrpljenje zmanjšuje in da je treba ukrepati zdaj.« Pahor je prepričan, da bomo krizo skupaj premagali, saj svojim otrokom ne moremo zapustiti slabše dediščine od tiste, ki smo jo prejeli od staršev. Pri tem nas med drugim navdihujeta tudi uporniški duh in vera v končno zmago dobrega. Upanje je zanj prvi pogoj, da se v nas kot posameznikih zbudijo najbolj odlične značajske lastnosti. In krizo bomo premagali, ker bodo prevladale naše najbolj plemenite odlike.

Večji del programa prireditve Nabrusimo kose, pri kateri so moči združili scenarist Zdravko Duša, režiser Marjan Bevk in številni drugi, so oblikovali domači kulturni ustvarjalci. Zapeli so vedno zanimivi Tminski madrigalisti, s hudomušno pesmijo si je odobravanje gledalcev prislužil Duo Bakalina, kožo pa so jim s puntarskim petjem naježili združeni pevski zbori pod vodstvom zborovodij Mateja Kavčiča in Klavdije Rot. Na prireditvi, ki sta jo povezovala igralca Rok Vihar in Alida Bevk, so nastopili še Janez Škof, Bogdana Herman in Uršula Ramoveš, dodaten puntarski pečat pa ji je dala še v pristne kostume napravljena skupina Tolmincev.

Celoten posnetek prireditve, ki jo je v neposrednem prenosu predvajala tudi TV Slovenija, si lahko ogledate tukaj.