Študenti obravnavali možnosti prostorskega razvoja Tolmina

Možnosti prostorskega razvoja južnega dela Tolmina, in sicer območja športnega parka Brajda, Cvetja južno od šolskega centra ter festivalskega območja ob načrtovani obvoznici in na Sotočju s celotnim gozdnim prostorom na levem bregu Soče do pokopališča, so obravnavali študenti krajinske arhitekture in arhitekture. Svoje ugotovitve so nato predstavili tudi na delavnici v Tolminu.

»Dobra stran študentov je, da so neobremenjeni. V svoji nalogi predstavljajo možno vizijo razvoja mesta Tolmin in nas tako vse skupaj postavljajo pred velik izziv. Odločitev o razvojno tako pomembnem vprašanju pa se lahko sprejme le z vključitvijo vseh deležnikov in najširše javnosti ter po skrbnem tehtanju vseh argumentov,« je jasen župan Uroš Brežan. Postopek, ki z javnimi razgrnitvami daje možnost vpliva najširšemu krogu ljudi, je sprememba Občinskega prostorskega načrta, ki lahko traja tudi nekaj let in o kateri nazadnje odloča občinski svet.

Študenti, ki so delovali pod mentorstvom docentke Darje Matjašec in asistenta Nejca Florjanca na Biotehniški fakulteti ter docenta Jurija Sadarja in asistentke Ane Kreč na Fakulteti za arhitekturo, so želeli preveriti možnosti za zamenjavo programov na območju Cvetja in Brajde, pri čemer morajo predlagane rešitve še vedno omogočati izvedbo festivalov. Z analizami so ugotovili, da bi bila zamenjava načrtovane soseske in obstoječega športnega parka smiselna. »Soseska bi bila na območju obstoječega športnega parka ustreznejša, saj se bolje navezuje na mesto tako z vidika povezave mestnih funkcij kot z vidika boljše umeščenosti stavbnega fonda znotraj mestnega jedra, na robu mesta pa bi bile mestne funkcije od soseske preveč oddaljene, v času festivalov bi prihajalo tudi do konfliktov. Obenem bi imela stanovanjska soseska na območju obstoječega športnega parka boljšo osončenost kot na lokaciji južno od šole, to pa ima večjo veljavo pri bivanju kot pri športnem udejstvovanju,« prednosti stanovanjske gradnje na območju Brajde pojasnjuje docentka Darja Matjašec. Na drugi strani bi se po ugotovitvah študentov športni park z lokacijo južno od šole bolje navezoval na odprte in zelene površine na Sotočju, ki že imajo rekreacijsko funkcijo. Kot dodaja Matjaščeva, bi nova lokacija športnega parka omogočala umestitev različnih programov, ki so se na podlagi rezultatov ankete med prebivalci izkazali kot potrebni, na primer pokrit bazen, lokal itd.

Študenti so pri svojih zasnovah oblikovali različne koncepte. Na območju Cvetja so tako predlagali nov športni park z nogometnim stadionom, s pokritim športnim bazenom in z okoliškimi športnimi igrišči. Park bi se s prehodom čez načrtovano obvoznico navezoval na festivalsko območje in Sotočje. Zasnove za območje Sotočja so morali študenti načrtovati tako, da ne bi onemogočale izvedbe festivalov. Prostor južno od načrtovane obvoznice so praviloma ohranjali za kmetijsko izrabo, na Sotočju in v gozdu na levem bregu Soče pa so načrtovali podrobnejše parkovne ureditve gozdnega značaja. Za območje Brajde so izdelali več predlogov nove stanovanjske soseske, katerih skupni značilnosti sta možnost fazne gradnje in velik delež zelenih površin. Stanovanjska soseska bi bila načrtovana kot tako imenovana stanovanjska kooperativa, kar pomeni, da bi posamezniki ali družine gradili skupaj, brez posrednikov in marž. Kot razlaga Matjaščeva, »lahko gradijo sami, lahko pa lokalna skupnost in stanovanja oddaja kot kvalitetne, ugodne in dolgoročne najemniške enote za svoje prebivalce. Prednosti stanovanjskih kooperativ so povezovanje skupnosti, cenovna ugodnost, ekološka gradnja, večja dostopnost stanovanj za mlade itd.« Strne še, da so stanovanja oz. objekti energetsko učinkoviti, urbanizem pa je načrtovan z velikim deležem zelenih površin, kar omogoča tudi lokalno preskrbo s hrano.