Zbrane ocene škode po žledolomu

Februarski žledolom, ki je v večjem delu Slovenije povzročil ogromno škodo, je hudo prizadel tudi nekatera območja tolminske občine. Najhuje je bilo na Šentviški planoti, v Gorenji Trebuši, Tolminskem in Kanalskem Lomu. Sledi čas za zbiranje ocen škode in dolgotrajno odpravljanje posledic, pa tudi za analizo sistema zaščite in reševanja v občini.

Po zadnjih ocenah je bilo na lokalnih cestah in javnih poteh na območju občine zaradi intervencijskih del dobrih 100.000 evrov stroškov. Znesek vključuje tako odpiranje cest in materialne stroške izvajalcev del kot nadomestila delodajalcem za izostanek gasilcev od dela. Slednji so se poleg drugih struktur civilne zaščite in nekaterih drugih ekip na terenu znova izkazali za nepogrešljive v težkih razmerah, ki prizadenejo občane.

Škoda na občinskih cestah je ocenjena na 350.000 evrov, od tega jo je žledolom največ povzročil na cesti v Tolminske Ravne (skoraj 60.000 evrov), veliko je je še na javnih poteh v Gorenji Trebuši in na Šentviški planoti ter na cesti v vas Čadrg. Na drugih objektih, kot so stanovanjske stavbe, hlevi in seniki, so njihovi lastniki prijavili dobrih 11.000 evrov škode, je sporočil občinski svetovalec za civilno zaščito in namestnik poveljnika OŠCZ Jožef Uršič.

Na območju tolminskega nadzorništva Elektra Primorska nastalo škodo zaradi večjih poškodb oziroma porušitev elektroenergetskih naprav ocenjujejo na dobrih 660.000 evrov škode. Kot rečeno, je žled najhujše razdejanje pustil predvsem v gozdovih. Za to oceno škode in vnos podatkov v računalniški sistem je pristojen Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), pri čemer vodja Območne enote Tolmin Edo Kozorog poudarja, da se njihova ocena nanaša zlasti na površinski obseg in obseg lesne mase oz. stopnjo poškodovanosti. »Najbolj poškodovana območja v občini Tolmin so predvsem v pasu med 700 in 900 metri nadmorske višine, in sicer na Kolovratu, pobočjih Tolminskega Triglava in Kobilje glave, Šentviške planote in Kanalskega loma. V skupnih številkah to pomeni, da je v občini Tolmin poškodovano okoli 8.340 hektarov gozda, močno poškodovan pa je okoli 101.000 kubični meter lesne mase,« pravi Kozorog. Poleg ocene celotne poškodovanosti, ki jo je ZGS ugotavljal na terenu, so za zbiranje prijav lastnikov gozdov oziroma občanov o nastali škodi pristojne občinske komisije za odpravo posledic žleda. »Rok za to je potekel 12. marca, prijavljena škoda pa se bo povezala z našo površinsko oceno in stopnjo poškodovanosti, kar bo podlaga za oceno škode državne komisije v evrih in za izračun obsega upravičenosti do povračil,« še pojasnjuje Kozorog. In dodaja, da zakon o ukrepih za odpravljanje posledic žleda predvideva, da bi vsem lastnikom na huje prizadetih območjih država znižala katastrski dohodek in znižala vrednost zemljišč pri obdavčenju.

Razmere na terenu so v tistih dneh, ko je bilo najhuje, budno spremljali člani občinskega štaba civilne zaščite (OŠCZ) pod vodstvom poveljnika Jožeta Dakskoblerja. Na naslednji seji štaba 20. aprila pa bodo analizirali delovanje sistema zaščite in reševanja ter pripravili predloge za odpravo v zadnji ujmi ugotovljenih pomanjkljivosti.