Ponikve – kjer udorne jame niso nič posebnega

Na travniku v vasi Ponikve na Šentviški planoti je ob zadnjem velikem deževju minuli teden zazijala velika, pet metrov globoka luknja. Gre za naravni pojav, imenovan grez ali udorna jama, ki ga najpogosteje zasledimo prav na mestih oz. v bližini požiralnikov ali ponikev.

Geološko poročilo in predlog sanacije udorne jame na Ponikvah pripravlja podjetje Geologija iz Idrije. Kot pojasnjuje direktor podjetja, geolog Jože Janež, so geološki pogoji za nastanek greza »zakraseli, prevotljeni apnenci, pokriti z glinastimi naplavinami«. Najpogosteje se torej to zgodi tam, kjer površinske vode oz. tako imenovane ponikalnice uhajajo v podzemlje. »Zaradi dežja in povečanega toka vode je njen podzemni tok spral prej z glino zaprt kraški rov, s čimer se je odprl prostor za novo ugrezanje zemlje. Velikost nastale udorne jame je odvisna od velikosti in oblikovanosti kraških votlin v skalnati notranjosti. Ravno zaradi načina nastanka ima grez značilno obliko narobe obrnjenega stožca,« nadalje razlaga Janež.
Ime naselja Ponikve je po Janeževih besedah brez dvoma nastalo zato, ker so na tem območju tudi v daljni preteklosti površinske vode ponikale v tla. Poleg tega je ledinsko ime te doline Rupe, pomeni pa isto – požiralnik, ponikvo oz. luknjo, v katero izginja površinska voda.

Premer te ugrezne jame je okoli deset metrov, v globino pa meri pet metrov. Od dna se nadaljuje kraška jama, katere dolžine oz. globine – tako Janež – ni mogoče opredeliti. In kakšni so predvideni nadaljnji varnostni ukrepi? Omenjena ugrezna jama namreč leži na dostopnem in obljudenem območju v bližini vaškega nogometnega igrišča. Kot pravi Janež, jo je treba najprej ograditi ter s tem preprečiti in omejiti dostop ljudem in živalim. »Ker se kraška jama zaradi udiranja glinaste zemlje lahko tudi zamaši in bi to povzročalo na Ponikvah poplave ob vsakem večjem deževju, je treba neovirano ponikanje površinske vode zagotoviti z izgradnjo zidanega ponikovalnega vodnjaka,« še povzame predlog sanacije.