Za črpanje sredstev EU bo potrebno več povezovanja in inovativnosti

Črpanje sredstev EU je v programskem obdobju 2014–2020 doletelo kar nekaj novosti. Operativni program izvajanja kohezijske politike EU v Sloveniji razpolaga približno 3,2 milijarde evrov, kar je za približno milijardo manj kot v preteklem obdobju. Za natančnejšo predstavitev tega področja smo se obrnili na direktorico Posoškega razvojnega centra mag. Almiro Pirih.

Kot izpostavlja mag. Almira Pirih, je v tem programskem obdobju Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji, in sicer Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. V operativnem programu so sredstva kohezijskega sklada enotna za celo Slovenijo, sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada pa so fiksno razdeljena med obema regijama. Pirihova dodaja, da »bo Slovenija koristila še druga sredstva EU, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada in Evropskega ribiškega sklada, poleg tega pa je upravičena kandidirati na sredstva iz čezmejnih programov – naša regija bo sodelovala v čezmejnem programu z Italijo in prvič tudi z Avstrijo – in drugih programov evropskega teritorialnega sodelovanja«.
Kot pomembne značilnosti izvajanja kohezijske politike EU v programskem obdobju 2014–2020 Pirihova navaja še prednost vlaganj v ˝mehke˝ vsebine pred infrastrukturo, več povratnih virov kot nepovratnih (predvsem to velja za Evropski sklad za regionalni razvoj), za regije oz. občine ni posebne prednostne osi, je pa slovenska vlada predhodno sprejela usmeritve za osredotočanje sredstev v zaposlovanje, raziskave & razvoj, inovacije in gospodarstvo, tudi v varstvo okolja. Po njenih pojasnilih se uvajata dva nova mehanizma, in sicer:
• celostne teritorialne naložbe (CTN), ki se bo izvajal na območju mestnih občin
• razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), ki se bo izvajal skozi lokalne akcijske skupine

Pirihova ocenjuje, da se je v prejšnjem programskem obdobju pri črpanju sredstev EU Občina Tolmin izkazala odlično, predvsem pri črpanja sredstev iz tako imenovanega razvoja regij. Tega vira v novi perspektivi ni, ampak bodo občine »največkrat v sklopu večjih projektov z različnimi partnerji ˝tekmovale˝ za razvojna sredstva. Eno od področij, kjer pa bodo občine lahko pridobile sredstva na javnih razpisih, je npr. energetska sanacija javnih stavb.« Kot še opozarja Pirihova, bo v prihodnje ključna priprava dobrih projektov, ki bodo izhajali iz potreb okolja ter v največji meri zadostili uresničevanju ciljev operativnega programa in posredno ciljem EU leta 2020. »Potrebno bo več povezovanja, inovativnosti pri oblikovanju povezanih projektov ter iskanja različnih virov oz. razpisov ne le doma, temveč tudi v EU,« povzema Pirihova.

In kako je na novosti pripravljena Občina Tolmin? Župan Uroš Brežan pojasnjuje, da so srednjeročni razvojni cilji opredeljeni v Razvojnem programu Občine Tolmin za obdobje 2013–2020. »Zaradi spremenjenih okoliščin, pravil kohezijske politike in zmanjšanja razpoložljivih sredstev bo treba spremeniti pristop pri pripravi projektov. Večji pomen bomo morali dati sodelovanju v regiji in tudi povezavam v mednarodnem prostoru. Brez tega uspešnih projektov ne bo več mogoče pripravljati in izvajati,« se novih razmer na tem področju zaveda Brežan.