Občina s posluhom za knjižnično dejavnost

Ministrstvo za kulturo je objavilo seznam slovenskih občin, ki so v letu 2014 namenile največ denarja za delovanje splošnih knjižnic. Občina Tolmin se je tako po sredstvih, namenjenih knjižnični dejavnosti, kot po sredstvih za nakup knjižničnega gradiva znašla med prvimi desetimi.

Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo (MK), »dejanske koristi, ki izhajajo iz dejavnosti knjižnic, niso vidne neposredno, predvsem pa niso vidne takoj. Rezultati uporabe knjižnice in njenih storitev se pokažejo šele čez čas kot izboljšana bralna kultura in informacijska pismenost, večje splošno znanje in razgledanost, duhovna širina, boljše poznavanje literature in tudi drugih umetnosti, vsestranskost itd.« Knjižnično javno službo je po podatkih MK v minulem letu najbolje financirala Občina Ravne na Koroškem, ki je za to namenila 33,48 €/prebivalca, na drugem mestu je Občina Tolmin s 33,02 €/prebivalca, tretja Občina Bovec z 32,44 €/prebivalca, deveta po vrsti pa Občina Kobarid s 27,33 €/prebivalca. Za nakup knjižničnega gradiva je največ sredstev namenila Občina Bistrica ob Sotli (6,30 €/prebivalca), nekoliko manj Občina Bovec (5,76 €/prebivalca), Občina Tolmin pa je bila financiranjem v višini 5,11 €/prebivalca na petem mestu med vsemi slovenskimi občinami.

Jožica Štendler, direktorica Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin (KCK), ki združuje enote v Tolminu, Kobaridu, Bovcu in potujočo knjižnico, pravi, da je KCK ena od osrednjih in najbolje obiskanih kulturnih institucij v Posočju. »Z našo osnovno dejavnostjo in raznoliko ponudbo drugih storitev (razstave, literarne prireditve, glasbeni večeri, predavanja, bralnimi akcijami in projekti) želimo prispevati k vsestranskemu napredku skupnosti in vsakega posameznika, kot je zapisano v našem poslanstvu,« zatrjuje Štendlerjeva. Občini Tolmin se ob tem zahvaljuje za dolgoletno podporo in razumevanje vloge, ki jo ima knjižnica za lokalno prebivalstvo.
Kot še pojasnjuje Štendlerjeva, sta obisk knjižnice in izposoja gradiva iz leta v leto višja, precej nad slovenskim povprečjem (24 %) pa je podatek, da je 31,5 % Tolmincev aktivnih članov knjižnice. KCK je posebna tudi zaradi potujoče knjižnice, saj jih na slovenskem prostoru deluje le še 11. Stroški delovanja potujočih knjižnic so namreč visoki, v Posočju jih pokrivajo občine Tolmin, Kobarid in Bovec. Te so do sedaj v celoti pokrivale tudi stroške za knjižnično dejavnost, s 1. julijem letos pa bodo v KCK znova uvedli članarino.